Kako uresničljive so obljube politikov iz volilnih soočenj?

Področja, kjer so stranke dale največ obljub, so mladi in stanovanjska politika. Nova Slovenija vidi največ manevrskega prostora, da pridejo mladi do stanovanja zlasti pri umeščanju v prostor in to na podeželskih občinah. "Neprofitna najemnina, po petih letih pa možnost odkupa stanovanja mladim," je obljubil Matej Tonin.   

Gibanje Svoboda bi namesto jamstvene sheme, ki jo predlaga SDS, mladim za prvih deset let dalo davčno olajšavo: "Svojo dohodnino bodo lahko zbili na nič, če bodo to olajšavo investirali v nepremičnine," obljublja Robert Golob. 

Golobova, Janševa in ena Toninova ideja so slabe, pravi mladi raziskovalec, ki se ukvarja s stanovanjskimi politikami. "To je spet mehanizem na strani povpraševanja, kar pomeni, da dviguje kupno moč, kar pomeni, da v pogojih, kjer primanjkuje nepremičnin, vsaj novih, veliko premalo, vodi v napihovanje cen. Nenazadnje je podoben tak ukrep tudi zdaj sprejeta jamstvena shema. Vse kakovostne stanovanjske politike morajo temeljiti na večanju kakovostne ponudbe predvsem javnih najemnih stanovanj. To, kar pa Tonin govori, s podeželja, je pa ena izmed glavnih težav. V Sloveniji je razpršena gradnja to, da ljudje gradijo na kmetijskih zemljiščih ali pa popolnoma razpršeno, kar pa vodi v prostorske probleme, javne, prometne, infrastrukturne in taka gradnja je z okoljskega in družbenega vidika nevzdržna," ocenjuje mladi raziskovalec iz Fakultete za družbene vede Klemen Ploštajner. 

Medtem pa ženski del politike obljublja omejitev najemnin in izgradnjo deset tisoč neprofitnih stanovanj v sedmih letih. "Da se tudi tržne najemnine po vzoru Nemčije in Avstrije omejijo, ne more biti sobica v kleti plačana z najemnino 600, 700 ali celo 800 evrov," meni Alenka Bratušek. "Mi smo predlagali, lahko se pogovarjamo o številkah, zakon za izgradnjo deset tisoč javnih neprofitnih stanovanj, po katerem bi lahko med 23. in 29. letom razpolovili ceno najemnine," pa meni Tanja Fajon. 

"Recimo Amerika, New York, ima regulacijo najemnin v določenih predelih, kar pomeni, da to ni nekaj, kar bi bilo vzeto iz socialističnih držav, kot bi nekdo rekel, ampak gre za klasičen mehanizem urejanja najemnega trga," pojasnjuje Ploštajner.

Levica obljublja nepremičninski davek na prazna stanovanja. A pred tem bi jih očitno čakalo veliko dela z evidencami. "Najprej bi morali vedeti, kdo je lastnik in jasno vedeti, v katerih stanovanjih ljudje prebivajo. Kar trenutno nimamo, ker ljudje nimajo prijavljenih najemnih pogodb ali začasnih prebivališč," dodaja Ploštajner.

Bomo delali dlje?

Pri pokojninah bi Janez Janša delovno dobro podaljševal že v naslednjem mandatu. "Deloma bo treba že v naslednjih štirih letih novelirati sedanji pokojninski sistem," je povedal Janša. "Naj kar predlaga, ampak ne bo podprto, se ne strinjamo. To tudi ni bilo sprejeto pri skupnih izhodiščih že pri beli knjigi in mislim, da od tega ne bomo odstopili," trditev komentira predstavnica upokojenskih organizacij Svet zavoda ZPIZ-a Frančiška Četković. 

Fajonova bi zvišala minimalno pokojnino. "Naš cilj je, da bomo vsakomur, ki ima polno pokojninsko dobo, zagotovili v naslednjem mandatu vsaj 700 evrov."

Šarec bi spremenil Janšin dohodninski zakon, Mesec bi ga razveljavil. "Do leta 2025 nam bo ta zakon v proračun navrtal 800-milijonsko letno luknjo," dodaja Mesec. 

Fiskalni svet pa, da gre pri vsakem zakonu za politične odločitve. "Tu je vedno čas za razmislek, za popravke, za kompenzacijske ukrepe, ampak že letos bodo verjetno javnofinančni problemi precej kruto izbruhnili," ocenjuje predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun. 

Počivalšek pa je dejal, da bo primanjkljaj pokrila visoka gospodarska rast. "To ni realna napoved. Gospodarska rast bi morala bit vsaj šestodstotna vsako leto, kar pa je malo verjetno."  V zadnjih desetih letih je bilo povprečje gospodarske rasti namreč dva odstotka.