VIDEO: Denar tudi strankam, ki ne pridejo v parlament

Še nekaj dni, pa bomo o usodi Slovenije odločali na predčasnih parlamentarnih volitvah. Volili bomo stranke in njihove kandidate za mesta v državnem zboru. Znašli smo se v času, ko mora država varčevati, da ne bi finančne krize še poglobila. Pa poglejmo, koliko davkoplačevalski žep obremenijo stranke.

Za mnenje o financiranju strank smo povprašali protikorupcijsko komisijo, ki je zapisala, da o obsegu sredstev, ki so iz javnega proračuna namenjena za financiranje strank, ne morejo govoriti. So pa opozorili na nekaj drugega – transparentnost. Ta po njihovem mnenju ni primerna. Pri tem so dodali, da je že lani skupina proti korupciji pri Svetu Evrope GRECO opozorila, da Slovenija ne izpolnjuje priporočil na tem področju oziroma so upoštevana le deloma.

Predvsem so v Sloveniji problematične sankcije. To pa ker se ne izvršujejo, so neučinkovite oziroma so neustrezne predpisane kazni. Pri tem KPK dodaja, da je sedanja vlada pripravila nov Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK), ki pa poslanskih klopi ni videl.

Globe za kršenje pravila financiranja volilnih kampanj se gibajo od 150 evrov za posamezne kršitelje pa do 15.000 evrov za organizatorja kampanje. Zaporne kazni za tovrstne kršitve niso predvidene. Za nadzor skrbi inšpektorat za notranje zadeve in ta inšpektorat je v letih od 2000 do 2010 izdal dve odločbi o prekršku. V obeh primerih je bil kršen 38. člen Zakona o volilni in referendumski kampanji, ki predvideva globo za tiste, ki v danem roku ne predložijo poročila o financiranju volilne kampanje. Obe stranki sta bili oglobljeni v višini 10.000 evrov, kar je najnižja predvidena globa za tak prekršek, odgovorni osebi pa z globo 1.500 evrov, ki je prav tako najnižja v tem primeru.

Denar tudi strankam, ki ne pridejo v parlament

Če že govorimo o financiranju strank, pa je treba opozoriti še na en vidik. Finančna sredstva dobijo namreč tudi stranke, ki so kandidirale na volitvah in niso prestopile praga za vstop v državni zbor. Tako sta zadnja sredstva v času delovanja mandata trenutne vlade finančna sredstva prejemali tudi stranki Nova Slovenija in Lipa. Prva je letos prejela več kot 102.000 evrov sredstev, slednja pa skoraj 67.000 evrov. Podatki veljajo do 3. novembra, lani pa sta stranki dobili še za okoli 10 odstotkov več sredstev, saj sta bila všteta še dva meseca.

Zakon predvideva, da stranke, ki niso prišle v parlament, so pa presegle prag enega odstotka, dobivajo sredstva glede na proporcij zbranega števila glasov. Če je iste kandidate ponudilo več strank skupaj, potem se prag zviša na 1,2 odstotka, če sta bili to dve stranki, če pa so tri ali več, potem pa prag znaša 1,5 odstotka vseh glasov.

Za stranke, ki nimajo predstavnikov v državnem zboru, so pa presegle omenjene pragove, je namenjenih 10 odstotkov sredstev, ki so v proračunu predpisane za politične stranke. Ostalih 90 odstotkov si razdelijo parlamentarne stranke. Tako je zadnji mandat državnega zbora največ sredstev prejemala stranka SD, sledi SDS, ki je na volitvah dobila le malo manj glasov, potem pa prav tako na odstotek zbranih glasov na zadnjih volitvah sledijo še ostale stranke. Od januarja 2008 do novembra 2011 smo davkoplačevalci vsem strankam namenili skupno 10.701.031 evrov.

To so podatki le na državni ravni, stranke pa se iz javnih sredstev financirajo tudi na podlagi pridobljenih glasov na lokalnih volitvah. Ta sredstva gredo iz občinskih proračunov in jih v tem članku ne bomo dodatno opredeljevali.

Podatki o prejemkih političnih strank iz naslova državnozborskih volitev od leta 2008 do novembra 2011.

Zaradi predčasnih volitev se bo poznal izpad denarja

Pa čeprav se zdi, da stranke nimajo malo denarja, ga je, kot kaže, očitno premalo. Konec septembra, torej še pred začetkom sedanje predvolilne kampanje, so v oddaji 24UR poročali tudi o tem, da predčasne volitve lahko za stranke predstavljajo problem. Če so namreč računale na to, da v zadnjih petih letih končno ne bo volitev, so se uštele. Tako bo izpad dohodka za nekatere, ker bodo volitve devet mesecev prej, velik. SD bo na ta račun izgubila dobrih 632.000 evrov, SDS tako izgubi 608.000 evrov. V SDS so dejali, da jim to ne predstavlja problema, v SD pa, da bi jim bo denar prišel prav. LDS pa naj bi imela septembra za dober milijon evrov dolgov.

Strankam pa lahko volilne kampanje pomagajo financirati tudi fizične in pravne osebe. O višini zbranih sredstev morajo stranke poročilo oddati državnemu zboru in računskemu sodišču. Pri tem morajo posebej navesti vse prejemke, ki presegajo trikratno povprečno bruto mesečno plačo na delavca. Posebej morajo poročati tudi o vseh posojilih in odloženih plačilih, ki presegajo prej omenjeni znesek in so jih stranke prejele v času kampanje na račun, namenjen kampanji.

In kakšni so odzivi strank?

Za mnenje glede financiranja strank smo povprašali obe največji parlamentarni stranki SD in SDS, ki se na naše vprašanje do roka nista odzvali. Prav tako nam niso odgovorili v Listi Zorana Jankovića Pozitivna Slovenija, so nam pa zelo kratko odgovorili predstavniki Liste Gregorja Viranta. "V programu smo se zavezali, da bomo proračunsko financiranje političnih strank prepolovili," so zapisali v odgovoru, o tem, kako bo to vplivalo na delovanje strank, bodo zaradi tega bolj nagnjene h korupciji ali bi morda poostrili nadzor ali kaj drugega, pa niso zapisali. Še enkrat pa lahko poudarimo, so izmed zgoraj naštetih edini, ki so odgovorili.

Kakor koli že, na KPK so prepričani, da je stanje v Sloveniji glede transparentnosti formalno urejeno, ne pa tudi dejansko. Priznavajo, da je vlak pred tokratnimi predčasnimi volitvami zamujen. "Vsekakor je nujno, da v naslednjo volilno kampanjo Slovenija vstopi z boljšo in bolj transparentno ureditvijo pri financiranju političnih strank. Sporne in nedovoljene prakse financiranja strank in volilnih kampanj so v samem bistvu skregane z osnovnimi vrednostnimi postulati demokracije, kot so integriteta, vladavina prava in odgovornost," so zapisali v odgovoru.