Lokalne volitve 2022

Četrtne in krajevne skupnosti: veliko več kot le 'kuhanje golaža'

Ljubljana, 18. 11. 2022 09.52 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Danica Jovanović
Komentarji
4

Na prihajajočih lokalnih volitvah bomo poleg župana in članov občinskega sveta volili tudi člane krajevnih, vaških oziroma četrtnih skupnosti. In če o pristojnostih župana in občinskega sveta vemo nekoliko več, pa delovanje najmanjših enot organizirane lokalne politične skupnosti večkrat ostaja nejasno. Kakšne so v resnici pristojnosti krajevnih, četrtnih in vaških skupnosti? Ali "samo kuhajo golaž", kot jim nekateri radi očitajo, ali je rezultat njihovega dela viden tudi v izboljšanju življenja lokalne skupnosti skozi različne projekte in akcije?

Pristojnosti ljubljanskih četrtnih skupnosti (ČS) so v obeh zgoraj omenjenih aspektih. MOL namreč med odgovornosti ČS opredeljuje štiri glavne točke: obveščanje prebivalcev o pomembnih zadevah, organiziranje kulturnih, športnih in drugih prireditev, izvajanje programov s področja športa, kulture, sociale in varstva okolja ter pripravo načrta malih del. Na teh prireditvah nato res večkrat kuhajo golaž ali pečejo palačinke, a ob tem izvedejo še redno čistilno akcijo, poskrbijo za medgeneracijsko sodelovanje in za informiranje prebivalcev. 

Čistilna akcija v Ljubljani
Čistilna akcija v Ljubljani FOTO: Damjan Žibert

ČS dogodke večkrat ustvarijo v sodelovanju z drugimi društvi, kot so taborniki ali mladinska društva. Četrtnim skupnostim gre pripisati zasluge tudi za različna mala dela, kot je prenova lokalnih otroških igrišč. 

V  krajevni skupnosti (KS) Črešnjevci-Zbigovci, ki je del občine Gornja Radgona, pa delujejo malo drugače. David Roškar, član KS, je povedal, da sicer tudi organizirajo različne dogodke, a da je njihova prioriteta infrastruktura. "Tako so se odločili krajani," je povedal Roškar, ko mi je pojasnil, da je "na periferiji oziroma podeželju prioriteta vseh gradnja". "Bodisi gradnja cest, bodisi vodovoda, bodisi kanalizacije. Kajti zavedamo se, da za tem zaostajamo," je povedal. 

Nove kolesarske poti v Gornji Radgoni
Nove kolesarske poti v Gornji Radgoni FOTO:

V KS Črešnjevci-Zbigovci so tako v zadnjem štiriletnem mandatu delali "projekte, od katerih imajo največ naši krajani in krajanke," je pojasnil Roškar. Ker je prioriteta omenjene KS infrastruktura, to pomeni, da so vlagali predvsem v obnovo cest. "Skušali smo čim več asfalta spraviti na periferijo, skušali smo tudi sprotne zadeve reševati. Te smo poskušali v čim večji meri rešiti, je pa sigurno tu in tam kakšna zadeva ostala. Pri proračunu pa nismo mogli bistveno posredovati," je dodal.

Kljub infrastrukturni prioriteti pa v KS Črešnjevci-Zbigovci organizirajo tudi različna predavanja. "V zadnjih dveh letih so bila ta vezana predvsem na temo izobraževanja preventivnih ukrepov glede covida, smo pa imeli tudi več predavanj o pravilni rabi defibrilatorja," dogajanje v skupnosti opiše njen zvesti član. Lokalne prebivalce o dogodkih sicer obveščajo z letaki in po družbenih omrežjih. "Prek družbenih omrežij bolj stavimo na mlade, medtem ko imajo starejši ljudje rajši neki papir, ki ga dobijo v roko," še doda. 

V krajevnih skupnostih Občine Gornje Radgone si prizadevajo predvsem za obnovo cest.
V krajevnih skupnostih Občine Gornje Radgone si prizadevajo predvsem za obnovo cest. FOTO:

V skupnosti organizirajo tudi različne povezovalne dogodke in druženja, pri čemer je Roškar izpostavil sodelovanje z društvom upokojencev in s krvodajalci. "Nudimo jim finančna sredstva in prostor, kjer lahko izvedejo svoje dogodke," je pojasnil.

Ali torej krajevne in četrtne skupnosti lahko vplivajo na izboljšanje lokalnega življenja?

"Kot KS imamo sigurno večji vpliv na izboljšanje življenja, kot če bi ravnali posamezno. Večjo težo ima namreč, če do župana s sprejetim sklepom pride svet KS kot pa sam posameznik," je prepričan Roškar. Ta meni tudi, da je demokracija od spodaj navzgor pomembna. "To je dodatni člen v verigi, ki pripomore k temu, da se reši marsikatera težava, ki se sprva zdi nerešljiva," je dejal. 

Tako delovanje ožjih delov občine morda res ne vpliva na višino plače lokalnega prebivalca, a videti je, da krajevne in četrtne skupnosti svojim prebivalcem omogočajo, da je njihov glas slišan in tako delujejo kot vezni člen.  

Modernizacija ulice s kolesarsko potjo v Gornji Radgoni
Modernizacija ulice s kolesarsko potjo v Gornji Radgoni FOTO: Občina Gornja Radgona

"Župan ima krajevne skupnosti kot nekakšno posvetovalno telo. Praksa je, da naše krajanke in krajani s svojimi problemi pridejo na naše uradne ure, ki so enkrat tedensko. Mi pa nato te zaznamke beležimo in jih skušamo rešiti. Predloge podamo na občinsko upravo, oni pa pripravijo potrebne dokumente. Večinoma nas v občini upoštevajo," razloži član KS. 

Podobno pa je tudi v ljubljanskih četrtnih skupnostih, trdijo na občini.  "Pri učinkovitem upravljanju mesta je potrebno tesno povezovanje s četrtnimi skupnostmi in zagotavljanje sodelovanja v procesih odločanja. ČS je omogočeno, da se z dajanjem pobud, predlogov ter sodelovanjem z mestnim svetom, županom in mestno upravo tvorno vključujejo v postopke oblikovanja odločitev," so zapisali na MOL. 

Ena izmed pristojnosti ljubljanskih četrtnih skupnosti je tudi priprava načrtov malih del. V ČS Moste so tako prenovili otroška igrišča.
Ena izmed pristojnosti ljubljanskih četrtnih skupnosti je tudi priprava načrtov malih del. V ČS Moste so tako prenovili otroška igrišča. FOTO: Aljoša Kravanja

Glavna pristojnost ožjih delov občine je tako enaka: vse imajo v osrčju delovanja skrb za lokalno prebivalstvo. Člane skupnosti povezujejo skupni interesi in potrebe na področju zagotavljanja pogojev za boljšo kvaliteto življenja. Večina nalog v pristojnosti četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti se tako nanaša na področja malih del, lokalnih javnih služb, varstva okolja, osnovnega šolstva, varstva otrok in drugih. Vseeno pa se njihove natančne pristojnosti razlikujejo, saj ima vsaka posamezna občina lasten statut, ki določa tudi naloge in odgovornosti ožjih delov občin. 

Kakšna pa je razlika med krajevnimi, četrtnimi in vaškimi skupnostmi? 

Vse tri različice ožjih delov občine temeljijo na Zakonu o lokalni samoupravi, ki določa, da mora občinski svet – ko ustanavlja ožje dele občine – upoštevati zemljepisne, zgodovinske, gospodarske, upravne, kulturne in druge značilnosti območja. 

V praksi to največkrat pomeni, da se ožji deli občine razlikujejo predvsem po velikosti in po načinu ureditve občine. Vaške skupnosti so tako ustanovljene v občinah, ki ima dele občine razdeljene na vasi, krajevne so navadno naselja občin ali mestnih občin, četrtne skupnosti pa so ožji del mestnih občin. 

Delovanje skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela občine. 

V ljubljanskih  četrtnih skupnostih sodelujejo tudi z domovi starejših občanov, saj poudarjajo pomembnost medgeneracijskega sodelovanja.
V ljubljanskih četrtnih skupnostih sodelujejo tudi z domovi starejših občanov, saj poudarjajo pomembnost medgeneracijskega sodelovanja. FOTO: Miro Majcen

Pred koncem preučevanja ožjih delov občin pa se postavi še eno vprašanje, ki ga je vredno obravnavati – ali na lokalno mikropolitiko vplivajo državne politične stranke in kako uspešno lahko skupnosti zasledujejo svoj cilj neodvisnega služenja lokalnemu prebivalstvu v tem primeru? 

Za razmerja med državo in lokalno samoupravo velja, da so ta razmerja odnosi vertikalne delitve oblasti oziroma decentralizacije oblasti. Občine so avtonomni upravni teritorialni sistemi in naj bi kot take delovale relativno neodvisno od države. Samoupravne lokalne skupnosti so v okviru svojih izvirnih pristojnosti samostojne pri odločanju in izvajanju, če le delujejo v skladu z ustavo in zakonom. 

Samoupravnim lokalnim skupnostim je z zakonom zagotovljeno varstvo pred posegi državnih organov. Pravico imajo tudi zahtevati presojo ustavnosti zakonov in zakonitosti drugih predpisov, če se z njimi posega v njihov ustavni položaj in pravice.

A kako je v praksi? 

"Pri nas bi rekel, da političnih pritiskov ni," je povedal Igor Bole, predsednik ČS Moste. Meni tudi, da čeprav kandidate za člane ČS predlaga stranka, "se strankarski interesi zabrišejo ob vstopu v odbor četrtne skupnosti oziroma takrat, ko začnemo urejati komunalne zadeve".

Malo drugače pa meni David Roškar iz KS Črešnjevci-Zbigovci. Pove nam, da tudi v njihovo KS člane navadno predlagajo stranke, zato slednje "posredno prav gotovo vplivajo na delovanje krajevne skupnosti". Člani, ki jih predlaga stranka, namreč potem v skupnosti večinoma podajo predloge stranke. Vseeno pa Roškar doda, da so lokalne volitve specifična zadeva, kjer ljudje ne gledajo toliko na stranko kot na osebnost kandidata. "In če stranka izbere pravo osebnost, potem je zadela na lotu," še pojasni občan Gornje Radgone. 

Volilna oddaja - lokalne volitve
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9