Kako uspešne so bile stranke na lokalnih volitvah?

V zadnjih osmih letih, po tem, ko je izpadla iz parlamenta, Slovenska ljudska stranka (SLS) ni neposredno krojila državne politike. Je pa zato na lokalni ravni še vedno zelo pomemben politični akter, saj ostaja najuspešnejša stranka po številu izvoljenih županov. Od predlaganih 34 kandidatov jih je bilo namreč po doslej preštetih glasovih izvoljenih 13. Na prejšnjih lokalnih volitvah so osvojili 26 županskih stolčkov.

Po številu županov je na drugem mestu trenutno SDS. Na lokalne volitve so se sicer podali s kar 62 kandidati, kar je največ med strankami. A po trenutno preštetih glasovih kaže, da bodo osvojili 11 županskih stolčkov. Pred štirimi leti so imeli 80 županskih kandidatov, od teh pa je bilo izvoljenih 17. Predsednik stranke SDS, Janez Janša, je sicer dejal, da je bilo pred štirimi leti izvoljenih 52 županov s podporo SDS, trenutno pa kaže na zmago 45 kandidatom, ki jih je podprla SDS, pri čemer ni še zanesljivih podatkov v nekaterih občinah. Janša ob tem računa, da bi se poleg tega še okoli 15 do 20 županskih kandidatov, ki kandidirajo z njihovo podporo, prebilo v drugi krog županskih volitev.

Na tretjem mestu je Nova Slovenija – Krščanski demokrati, ki so imeli svoje županske kandidate v 34 občinah, izvoljenih pa je bilo 11 županov. Pred štirimi leti so od predlaganih 28 kandidatov osvojili 10 županskih stolčkov. Po besedah podpredsednika stranke Janeza Ciglerja Kralja se v stranki veselijo rezultatov, ki ji bodo, kot kaže, prinesli kakšnega župana iz vrst krščanskih demokratov več kot pred štirimi leti. Kot je poudaril, je prednost strankarskih kandidatov, denimo kandidatov NSi, da "točno vemo, kakšen program, kakšne vrednote zagovarja in kako bo delal in katera struktura oziroma mreža je za njim".

Socialni demokrati so se na lokalne volitve podali s 54 kandidati za župane, v prvem krogu jih bo, kot kaže, izvoljenih 10. Po besedah predsednice stranke Tanje Fajon pa se jih je še najmanj šest uvrstilo v drugi krog, kar je po njenih besedah "lepa številka". Na prejšnjih lokalnih volitvah je SD imela prav tako 54 kandidatov za župane, na koncu pa jih je bilo v obeh krogih izvoljenih 16. Kot je poudarila Fajonova, so med preostalimi izvoljenimi župani tudi takšni, ki so bili izvoljeni ob podpori Socialnih demokratov. Pred drugim krogom ostaja optimistična.

Stranka Gibanje Svoboda, ki je na parlamentarnih volitvah uspela prepričati največ volivcev, pa je bila na lokalnih volitvah, kot kaže, uspešna le z enim županskim kandidatom, čeprav so jih na volitve poslali 51. Po do zdaj znanih rezultatih je v prvem krogu večino volivcev prepričala kandidatka stranke za županjo Osilnice Alenka Kovač.

20 kandidatov so predlagale koalicije strank, 10 pa jih je bilo izvoljenih za župana.

Tudi na tokratnih volitvah pa, kot kaže, slavijo neodvisni županski kandidati. Kar 279 županskih kandidatov je namreč nastopilo s podporo skupine volivcev ali kot samostojni kandidati, od tega jih je 103 volitve tudi dobilo. 

Na lokalnih volitvah so se za županska mesta s svojimi kandidati potegovale tudi naslednje stranke: Piratska stranka Slovenije (2 kandidata), Vesna – zelena stranka (6 kandidatov), Levica (13 kandidatov), Zeleni Slovenije (4 kandidati), Slovenska nacionalna stranka (6 kandidatov), Državljansko gibanje Resni.ca (9 kandidatov), Dobra država (2 kandidata), Konkretno (1 kandidat). A nobena od teh, kot za zdaj kaže, ne bo imela svojega župana. 

Ostale politične stranke so predlagale 41 kandidatov, od teh jih je bilo šest tudi izvoljenih. 

Največ svetniških mandatov SDS-u in Gibanju Svoboda

Sicer pa so za politične stranke morda še bolj kot županski stolčki pomembni deleži v mestnem svetu. Po trenutno preštetih glasovih kaže, da bo SDS stranka z največ mandati v občinskih in mestnih svetih. Po doslej preštetih glasovih naj bi namreč dobili okoli 495 mandatov. Pred štirimi leti so sicer imeli 632 svetnikov.

"Lokalne volitve so za stranke, ki niso le muhe enodnevnice, enako pomembne kot državnozborske ali pa celo bolj. Razpoložljivi podatki kažejo, da bo SDS petič zapored zmagovalka volitev v občinah, kjer se mandati v občinske in mestne svete delijo proporcionalno," je v izjavi za javnost izide volitev komentiral predsednik SDS Janez Janša. Ocenil je, da bo stranka vsaj dosegla, če ne presegla rezultate z volitev pred štirimi leti.

Gibanje Svoboda je za novinko na lokalnih volitvah dosegla zelo dober rezultat, saj bosta, kot kažejo delni neuradni izidi, v mestnih svetih slovenskih občin sedela okoli 402 njihova svetnika. V stranki so zadovoljni z dosežkom, manj pa z volilno udeležbo. "V kratkem času nam je uspelo izjemno veliko in vsi uspehi, ki smo jih zgradili na tej poti, nas bodo samo navdajali še z večjim entuziazmom, da gradimo pravilno politiko," ocenjuje podpredsednica Urška Klakočar Zupančič. Spomnila je še, da so stranko ustanovili v začetku letošnjega leta pred aprilskimi državnozborskimi volitvami, v tem času pa začeli tudi gradnjo terenske mreže.

Dober rezultat so dosegli tudi Socialni demokrati, ki so, kot kaže, osvojili 269 svetniških mandatov in se tako uvrstili na tretje mesto.

V NSi so po delnih neuradnih rezultatih lokalnih volitev zadovoljni z dosežkom stranke. Po doslej preštetih glasovih naj bi namreč osvojili 193 svetniških mandatov. V nekaterih občinah se stranki sploh prvič obetajo mesta v občinskih svetih, kar jih, kot pravi Cigler Kralj, navdaja z optimizmom.

SLS bo po trenutnih rezultatih osvojila 170 svetniških mandatov, Levica pa le 22. "Trenutno smo pri štirih mandatih, kar je pod mojimi pričakovanji," je dejala kandidatka Levice za ljubljansko županjo Nataša Sukič po prešteti polovici glasov. Javnomnenjske ankete so namreč stranki napovedovale sedem do osem sedežev v ljubljanskem mestnem svetu. V preteklem mandatu je imela sicer Levica v 45-članskem mestnem svetu tri svetnike. 

Lista Franca Kanglerja – Nova ljudska stranka Slovenije bo, kot kaže, osvojila 10 svetniških mest. Državljansko gibanje Resni.ca naj bi jih imelo osem, stranki Konkretno se jih nasmiha šest, Vesna – zelena stranka naj bi osvojila štiri, Zeleni Slovenije tri, SNS bo imela tri svetniška mesta, eno svetniško mesto si je očitno priborila tudi Piratska stranka Slovenije. 759 svetniških mandatov pa so si razdelile ostale politične stranke. Največja poraženka lokalnih volitev je Naša dežela, stranka dr. Aleksandre Pivec, ki ne bo prišla v noben mestni oziroma občinski svet. 

Kukovič: Opazen trend nestrankarskih županov

Zadnjih nekaj let je opazen trend nestrankarskih županov, izpostavlja izredna profesorica na Fakulteti za uporabne družbene študije Simona Kukovič. Niso pa nenavadna niti povezovanja čez ideološki pol, na lokalni ravni je namreč bolj pomembno urejanje konkretnih problemov občanov. Visok je tudi delež ponovno izvoljenih županov, izpostavlja.

Po današnjih lokalnih volitvah bi vsekakor lahko prišlo do drugačnega povezovanja med političnimi strankami, kot smo jih vajeni na državni ravni, ocenjuje Kukovičeva. Raziskovalci že nekaj časa opažajo primere dobrega povezovanja, sodelovanja, tudi ustanavljanja barvitih koalicij in preseganja ideološke ločnice med levo in desno na lokalni ravni. "Ko se rešujejo konkretni problemi občanov, kot so na primer čista pitna voda, varna pot v šolo in podobno, ideologija res ni pomembna," izpostavlja.

Glede na trende s preteklih lokalnih volitev lahko sklepamo, da imajo uveljavljene politične stranke z dobro razvejano in utrjeno lokalno mrežo veliko prednost pred mladimi oziroma novimi političnimi strankami, ki so sicer doživele uspeh na nacionalni ravni, a se ta uspeh doslej nikoli ni prelil na lokalne volitve, opaža. Ob tem pa na lokalni ravni politične stranke počasi bledijo, saj jih premagajo nestrankarski kandidati in nestrankarske lokalne liste, katerih uspeh se z vsakimi volitvami povečuje, tako glede izvoljenih županov kot tudi izvoljenih občinskih svetnikov, dodaja.

Predvsem zadnjih nekaj let je na lokalni ravni opazen trend nestrankarskih županov in nestrankarskih list, ocenjuje. Političnim strankam ljudje namreč zamerijo različne afere in zgodbe, ki niso v ponos demokraciji, posledično strankam tudi ne zaupajo in zato, če le imajo alternativo, raje glasujejo zanjo, poudarja. Je pa res, da se pojavljajo kandidati, ki so bili leta strankarsko obarvani, naenkrat pa se prikazujejo kot nestrankarski ali celo kot neodvisni, česar ni mogoče enačiti, in kandidirajo s podporo občanov ali lokalne liste.