Lokalne volitve 2022

Nekoč občina mladih, ki zdaj drema na zamujenih priložnostih in investicijah?

Nova Gorica, 18. 11. 2022 15.21 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 32 min
Avtor
Maja Pavlin
Komentarji
14

Mesto vrtnic, mesto mladih in mesto priložnosti. Pa tudi slovenski Las Vegas. Vse to je nekoč opisovalo Novo Gorico z okolico. Ima svojo univerzo, številne igralnice, ki so čez mejo vabile naše zahodne sosede, in tudi več izhodišč za razvojni preboj. A očitki, da je občina predolgo počivala na svojih lovorikah, med večletnim dremežem pa da je zamudila številne priložnosti, ki bi ji lahko povrnile nekdanji sloves, so vse glasnejši. Katere so največje težave, s katerimi se bo moral ob uspehu na lokalnih volitvah spopasti novogoriški župan?

Gospodarstvo, mladi, podeželje, povezovanje s sosednjo Gorico. In podrobneje. Obuditev gospodarstva, ki bo v občino vrnilo uspešna podjetja, zaslužek, prav tako pa bo to prineslo tudi prepotrebna delovna mesta. In s tem povezani mladi. Je Nova Gorica še vedno mesto mladih? 

Nekoč živahno mesto zdaj bolj spominja na spalno naselje. Čeprav ima občina tudi svojo lastno univerzo, pa se mladina raje odloča, da svojo študijsko pot nadaljuje drugje. Pa se po prejetem nazivu vrnejo v svoj domači kraj? Ob tem pa tudi vse glasneje tudi, da stanovanj ni, tista, ki so, pa so pogosto predraga. Številni povratniki se tako raje odločijo za selitev v sosednjo Gorico. Kaj bi jim morala občina ponuditi, da bi jih skupaj s pridobljenim znanjem zadržala v svojih mejah? Kaj jim lahko ponudi?

Nova Gorica
Nova Gorica FOTO: Shutterstock

Mesto ima tudi ogromno podeželsko zaledje. Mestna občina Nova Gorica ima namreč kar 19 krajevnih skupnosti. Številne med njimi pa se počutijo zapostavljene, spregledane, preslišane. Kako obuditi podeželje in kako se osredotočiti na neurbana področja občine? Tudi to bo ena od nalog novega goriškega župana, ki se bo moral ob tem posvetiti še eni prihajajoči vlogi ... nazivu Evropske prestolnice kulture, ki si ga bo Nova Gorica delila z italijansko sosedo. 

Kako lahko Nova Gorica izboljša sodelovanje in povezovanje z Italijo? Njena lega je odlična, obmejna, ob pomembnih prometnicah. A tega očitno v preteklosti ni znala izkoristiti. Bo v prihodnosti drugače? 

Kako bi se s temi temami soočili novogoriški županski kandidati in kje še vidijo poglavitne težave mestne občine, ki jo želijo predstavljati?

Klemen Miklavič: Pred nami je nov in občuten razvojni cikel mesta

Trenutni župan Mestne občine Nova Gorica Klemen Miklavič, ki se s podporo volivcev v tekmo podaja po nov mandat, poudarja, da stanje ni tako pesimistično. Brezposelnost v novogoriški občini je namreč na najnižji ravni po letu 2008. "Vendar pa to samo po sebi ne pomeni, da so možnosti zaposlitve ugodne, zato je treba ta podatek kombinirati z drugimi. Pomembna je struktura delovnih mest oz. to, kako atraktivna so ta delovna mesta za tehniške mlade in diplomante. Podjetja z visoko dodano vrednostjo bi zaposlovala, a ne najdejo ustreznega kadra," pove in kot primer navede podjetja Advansis, Sean Tech, Arctur in Business Solutions. To pa, kot pravi, potrjujejo tudi prosta delovna mesta: "Na širšem novogoriškem območju je bilo v letu 2021 kar 1036 prostih delovnih mest z visoko izobrazbo in 569 s srednjo tehniško izobrazbo (na zavodu za zaposlovanje za UE)." Meni, da prav ti podatki povejo največ, saj da kažejo na trend, ki vodi v za razvoj ugodno strukturo delovnih mest za ostajanje in priseljevanje ustvarjalne mlade populacije.

"Trende obračamo navzgor, saj je v zadnjih letih Nova Gorica skupaj z Gorico zaslovela po Evropi in svetu," dodaja. Strategija pa je, kot pravi, usmerjena v tri glavne razsežnosti pomlajevanja. Prva je koncentriranje vseh študijskih aktivnosti Univerze v Novi Gorici. "To bo zvišalo kritično maso mladih, mednarodno pestrost študentske populacije in s tem ustvarjalni potencial na znanstvenem, kulturnem, športnem in drugih področjih. Pri tem je ključno, da načrtujemo študentske domove na območju železnice in Majskih poljan," pove.

Z drugo želi zagotoviti ugodna stanovanja in sheme, ki bodo ta stanovanja naredila dostopna mladim s prvo zaposlitvijo in novo družino. Za to je predvidena soseska Liskur, kjer načrtujejo 80 stanovanj. Za zemljišče in investicijo je tu prispeval republiški stanovanjski sklad. Predvidenih pa je še 11 stanovanj na Streliški ter manjše stanovanjske skupnosti sodobnega zadružniškega tipa, kot je osem stanovanj v Ravnici. "Če bo Družba za upravljanje terjatev bank zemljišča prenesla na stanovanjski sklad, bodo zrasla javna in dostopna stanovanja tudi na Majskih poljanah (okoli 140)," še dodaja.

Klemen Miklavič
Klemen Miklavič FOTO: Aljoša Kravanja

V tretji točki pa poudarja, da je treba ustvariti živo in privlačno somestje Goric za bivanje. Tu navede zeleno parkovno jedro s parkom Rafut, Kostanjevico in Goriškim gradom, mobilnost z izposojo koles, souporabo avtomobilov ter primestno železnico, ki bi povezala poselitveno-gospodarski bazen med Novo Gorico, Gorico in Ajdovščino ter omogočala povezave do treh mednarodnih letališč. "Poleg laskavega naslova Evropske prestolnice kulture (EPK) 2025 so tu potekali vrhunski športni spektakli in druge čezmejne iniciative, kot je Giro d'Italia, dva starta in en cilj Dirke po Sloveniji, Evropsko prvenstvo v kajaku, svetovni pokal v namiznem tenisu, tri mednarodne FIA dirke Rally, festival saksofonistov, koncerti vrhunskih glasbenikov, plesnih skupin. Poleg Art kina smo dobili tudi komercialne filme s slovenskimi podnapisi v sodobnih goriških kinematografih," izpostavi. "Skratka, vračamo dogajanje, vračamo družbeno življenje, optimizem in perspektivo."

Kar se tiče gospodarstva, Miklavič poudarja, da so nekatera novogoriška podjetja v zadnjih letih podvojila promet in število zaposlenih na dobro plačanih delovnih mestih. Trenutno pa da je zunaj tudi razpis za nakup parcel v poslovno-ekonomski coni Kromberk vzhod. Na vprašanje, ali je Nova Gorica kot občina morda zamudila preveč priložnosti, pa odgovarja: "Zamujene priložnosti segajo v obdobje mrtvila pred letom 2020. Zadnja poslovna cona je bila odprta 2004. Sedaj se zadeve občutno obračajo na bolje. Pred nami je nov in občuten razvojni cikel mesta. Sejati je treba danes, da lahko žanjemo jutri."

Miklavič tudi gospodarsko strategijo deli na tri strateške razsežnosti. Prva vključuje nove poslovne cone. "Poslovno ekonomska cona je prva po 16 letih in jo že polnimo. Nadaljujemo z ureditvijo cone nekdanjega Mebla, kjer je treba urediti infrastrukture in tako omogočiti posodobitev obstoječih zgradb in širitev gospodarske dejavnosti. Med čakanjem na odločitev sodišča o tem, ali je infrastruktura, ki je bila zgrajena v času Jugoslavije, javna ali zasebna, smo že naredili posnetek vseh obstoječih cevovodov ter pripravili podloge za prilagoditev prostorskih aktov, ki bodo osnova za občinsko investicijo v ureditev te naše največje cone. Začeli smo s postopkom širitve naše najuspešnejše obrtne cone v Solkanu. Tam so sedaj zelo hitro rastoča podjetja, ki bodo potrebovala prostor za širitev," našteva novogoriški župan.

Ob tem dodaja, da se s posodobitvijo železniške postaje v Prvačini obeta tudi prvačinska obrtna cona. "Dolgoročna vizija razvoja con je zlasti ob tirih, ki nas povezujejo z lukami severnega Jadrana in proti vzhodu mesta na območju Ajševice, kjer je treba razrešiti naravovarstvene izzive. V ta namen pripravljamo predlog menjave zaščitenega območja južno od glavne ceste Ajševice – tri hiše z območjem na skrajnem severu občine," pove.

Miklavič: "Z združevanjem urbanih območij postajamo mesto v pravem pomenu."
Miklavič: "Z združevanjem urbanih območij postajamo mesto v pravem pomenu." FOTO: Shutterstock

Druga strateška razsežnost je vlaganje v raziskave in razvoj. Tu izpostavlja predvsem sodelovanje z Univerzo v Novi Gorici in drugimi raziskovalnimi ustanovami v čezmejnem prostoru. Prvi konkreten korak v tej smeri pa je nastajajoči Center zelenih tehnologij, ki bo domačim podjetjem in tistim, ki se bodo v občino preselila, nudil podporo pri prelivanju znanja v industrijo, ki razvija okolju prijazne proizvode in storitve. "V sklopu 'Zelenega dogovora' bo namreč EU v takšno gospodarstvo vložila veliko denarja."

Tretja pa je vlaganje v človeške vire oz. kadre. "Občina s svojimi ustanovami, kot je X center, lahko naredi veliko pri motivaciji otrok za tehniko, rokodelstvo in druge spretnosti, ki jih bodo vodile skozi šolanje in jih pripravile na kariero. To je dolgoročno usmerjeno delo, saj bodo sadovi vidni šele čez desetletja. Tehnološki park opremlja mlade s podjetnostjo in njihovi poslovni ideji pomaga pri prvem vstopu na tržišče," meni. Pomembno pa je tudi sodelovanje s šolami, dodaja. "S šolskim centrom sodelujemo pri vzpostavljanju t. i. Makerspacea – delavnice, kjer bi podjetniki, ki so komaj stopili na trg, lahko uporabljali stroje in računalniško opremo za razvoj in proizvodnjo."

Tudi podeželje ima po mnenju Miklaviča razvojni potencial na področju športa, turizma, kmetijstva in kombinacije vseh treh. "Na tem področju smo zagnali vrsto aktivnosti, pripeljali velike športne dogodke, kot sta kolesarska dirka in rally, na podeželje, zavod za turizem je vzpostavil blagovno znamko in destinacijo Vipavska dolina in brezmejna Goriška. EPK ima predvidena podeželska prizorišča prireditev," navaja. Odprli so tudi številne nove muzeje, pripravljajo pa še muzej aleksandrink v Prvačini. "Oživeli smo tudi Martinovanje v Dornberku in pustovanje v Grgarskih Ravnah. Investirali v novo knjižnico v Braniku, vrtec v Grgarju, novo kuhinjo v šoli Dornberk, varno pot v šolo v Braniku, poplavni nasip v Prvačini, rekonstrukcijo plazovite ceste na Gradišče, pridobili sredstva za sanacijo dveh večjih plazov na Gradišču in v Šmihelu," našteje.

Poudarja, da je bil za razvoj podeželja izjemno pomemben participativni proračun, saj se ga kar 70 odstotkov porabi zunaj mesta. "Z njim so obnovljena in zgrajena nova otroška in športna igrišča, polnilnice e-koles, obnovitve krajevnih domov, urejena vaška jedra. Najbolj pa sem zadovoljen z dosežki konzorcija mladih vinarjev iz dornberškega in braniškega konca, ki je bil ustanovljen v tem mandatu," pove in doda, da v bodoče načrtujejo širitev konzorcija tudi na oljkarje.

"V moji dolgoročni viziji sta Gorici povezani s primestno železnico, ki vodi na tri letališča ter v zaledje širše čezmejne Goriške pokrajine. Prebivalci uporabljajo pretežno kolo, električne minibuse in souporabljajo avtomobile. Vzpostavljena je prva tramvaj linija med dvema središčema. Tri univerze skupaj razvijajo evropski kampus in raziskovalno središče, ki podpira velike gospodarske cone. V njih se razvijajo vrhunski proizvodi in storitve v okviru zelenih tehnologij. Starejši se odločajo za stanovanjske skupnosti po zgledu Zahoda. Prometno omrežje severnega Jadrana z navezavami na pristanišča nudi izjemno priložnost za razvoj gospodarstva, tehnologija, povezana z vodikovim pogonom, pa dominira razvojni ritem in skupaj s soncem ter biomaso zagotavlja visoko stopnjo energetske samozadostnosti. Zaledje prestolnice je prepleteno z namakalnim sistemom, ki zagotavlja visoko stopnjo prehranske samooskrbe." – Klemen Miklavič

Ob tem izpostavlja, da sta Nova Gorica in Gorica periferni mesti Slovenije in Italije, a da so s sodelovanjem in ustvarjanjem enotnega urbanega območja postali večje mesto in center ene perspektivnejših evropskih čezmejnih regij. "Z združevanjem urbanih območij postajamo mesto v pravem pomenu, mesto, kjer je smiseln enoten sistem potniškega prometa. Načrtuje se železniška povezava med postajama, sistem souporabe avtomobilov, enotno urbanistično načrtovanje. Z EPK pa bodo ti procesi dobili pospešek," je prepričan.

"S prenovo trga Evrope, okoliških stavb in ulic začenjamo dolgoročni proces nastajanja 'EPK distrikta' – nove presečne mestne četrti obeh Goric, kamor bomo umestili študentske domove, raziskovalne in izobraževalne dejavnosti in kulturno-umetniško ustvarjanje." Najpomembnejša pridobitev za Novo Gorico v sklopu EPK pa bo po njegovem mnenju sodobna železniška postaja s podhodom, ki bo povezal območje Trga Evrope s centrom Nove Gorice. Ob tem bo, kot pojasnjuje, umaknjen tovorni promet in tudi okoli polovica tirov, "kar bo urbanemu razvoju ponudilo nove razvojne površine". "V prihodnjih letih morata Gorici združiti potenciale na področju ponudbe kulturnih dogodkov in produkcije," še poudarja.

Somestje obeh Goric namreč vidi kot eno pomembnih evropskih mest, ki bo prvo pridobilo posebni čezmejni upravni status EU. Takšnega statusa danes še ni, a tako kot je EU vzpostavila Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, bo v bodoče morala vzpostaviti tudi mehanizem enotnega upravljanja čezmejnih evropskih mest, torej poseben status urbanega teritorija obeh Goric, je prepričan. "Neusklajenost Slovenije in Italije v času covida-19 in onemogočeno prehajanje meje za dnevna opravila, kmetovanje, delo in šolo so bili jasen signal, da je treba storiti korak naprej." Ob tem dodaja, da tudi več drugih stvari kaže na to, da je meja postala ovira za razvoj. 

Andrej Pelicon: Je naša vizija odseljevanje prebivalstva čez mejo? 

Da težave goriške občine obstajajo še iz mandatov pred trenutno vladajočo koalicijo na Goriškem, je jasen kandidat Levice Andrej Pelicon. "To ni stvar zadnjega mandata, temveč je stvar vsaj 20 let." Čeprav so najglasnejše prav potrebe po prostoru za gospodarstvo in gradnji stanovanj ter hiš, pa sam meni, "da je treba začeti graditi predvsem dostopna (neprofitna) stanovanja z vsemi pripadajočimi servisi na parcelah, ki so že leta v lasti občine". Kot primer Pelicon navaja območje med Kidričevo in Gradnikovo. 

Poudarja namreč, da številni občani, ne glede na njihovo starost, sploh niso kreditno sposobni za najemanje stanovanjskih kreditov ali za plačevanje predragih tržnih najemnin. "Vsakih nekaj dni slišim, da se je nekdo odselil v Gorico, kjer so stanovanja bistveno cenejša. Je to naša vizija?" se sprašuje. Strinja se sicer, da Nova Gorica potrebuje gospodarstvo, ki ustvarja primerna delovna mesta za mlade izobražence. "Vendar pa vzporedno nujno potrebujemo veliko število dostopnih in primernih bivališč za te mlade," je jasen.

Andrej Pelicon
Andrej Pelicon FOTO: Levica

"Hkrati pa je mesto mrtvo, spalno naselje. Kam naj bi se šli mladi zabavat, manj mladi pa plesat?" se še sprašuje Pelicon, ki pravi, da tudi sam ne pozna odgovora na ti vprašanji. Sprehode zvečer po mestu pa opisuje kot strašljive. "Obnovljena Delpinova? Lepa, ampak mrtva. Na eni strani Park poln gostov, na drugi nikogar, neizkoriščeno."

Po drugi strani pa se strinja, da je deprivilegirana tudi periferija. "Na cesti proti Grgarju oz. Trnovem se dva avtobusa na cesti ne moreta srečat. Kako in kaj se potem sploh lahko seli tja? V Solkanu je železniški podvoz prenizek za avtobuse in tovornjake. Tako vlačilci vozijo skozi center," našteva nekatere težave novogoriške občine. Podobno je tudi v smeri proti Prvačini in Braniku, kjer je prav tako podvoz prenizek za avtobuse, zaradi česar je treba delati obvoze. Meni, da je treba s krajevnimi skupnostmi redno komunicirati in jih podpirati: "Kjer so krajevne skupnosti aktivne, je napredek viden."

Prav tako bi si sam želel, da bi ustanovili javno podjetje za mestni in primestni promet. "Namesto tega dajemo skoraj pol milijona na leto za neučinkovit mestni promet, ki poteka tam, kjer je potekal že v 70. letih prejšnjega stoletja. Deviacije so le manjše," poudarja in opozarja, da več četrti ter poslovnih in trgovinskih con z mestnim prometom sploh ni pokritih. 

"Brez avta si torej peš ali pa uporabiš kolo. A kaj, ko kolesarske steze ne pokrivajo številnih pomembnih območij. Povsod moramo skakati med avtomobile na cestišče," je kritičen. Prav tako še eno težavo na tem področju predstavlja parkiranje: "Ta saga se vleče od osamosvojitve, rešitev pa je le v preusmeritvi na trajnostno mobilnost. Mesto mora postati nezanimivo za avte." Kljub temu pa meni, da Nova Gorica vseeno potrebuje garažno hišo pod travnikom pred občino. 

"HIT nas je v 90. letih rešil zloma, a je hkrati postal potuha za zaton ostalih gospodarskih panog. Občina mora kot solastnik igrati aktivno vlogo pri upravljanju podjetja," naslavlja pomen igralništva na Goriškem. Tu pa je sicer še draginja, pri kateri bi morali po mnenju Pelicona ciljno pomagati ranljivim, "ne pa kar povprek subvencionirati vse". Pa tudi dolgotrajna oskrba in domovi za starejše občane. "Osebno si je ne bi mogel privoščiti, prav tako kot tudi tisoči ostalih upokojencev."

Evropska prestolnica kulture je medtem že skoraj na vogalu, opozarja. Naziv bo Nova Gorica s sosednjo Gorico prejela leta 2025, "projektov pa še ni videti, prav tako še ni programa". "Bojim se, da marsikaj ne bo izpeljano do roka, zato je še bolj pomembno, da projekt prebivalci z obeh Goric sprejmemo za svojega. Le tako bomo spisali uspeh in le s programom, ki bo zadovoljil tudi množice," je prepričan. Meni tudi, da bi morali vključiti tudi samostojne umetnike ter gastronomsko in tehnično kulturo, ki je na tem območju bogata s tradicijo. 

"Mislim, da je čas, da se spravimo skupaj, nehamo pehati za službami in funkcijami, temveč da naredimo nekaj za skupnost," še zaključi. 

Anton Harej: Igralništvo je bilo zadnjih 30 let paradni konj Goriške 

"Nova Gorica ima potencial, da ponovno postane mesto mladih, mesto nove energije, dobrih zaposlitev v gospodarstvu in tudi na Univerzi v Novi Gorici oziroma z njo povezanimi spin-off podjetji," je jasen kandidat Nove Slovenije Anton Harej, ki poudarja, da so Univerza v Novi Gorici in ostale visokošolske ustanove pomemben element pri privabljanju mladih v mesto, "ko mora mesto mladim zlesti pod kožo že v času študija". Ob tem pa jim lahko številna uspešna podjetja, tehnološki parki in inkubatorji omogočijo odločne korake v karieri, je jasen. "Prijetno okolje in visoka kakovost bivanja pa jih bosta prepričala, da je to pravo mesto za življenje," še meni. 

A ob tem dodaja, da mora občina ustvarjati ugodne pogoje za podjetja, urediti javno infrastrukturo, da bodo podjetja ostala in tudi rasla, s tem pa bodo rasle tudi zaposlitvene možnosti. "Čim prej moramo podjetjem, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, oddati prostore v PEC Kromberk. Urediti pa je treba tudi poslovno cono Meblo zahod," je jasen.

Anton Harej
Anton Harej FOTO: Nova Slovenija

Študentom in dijakom želi ob tem omogočiti sofinancirane prevoze v šolo ter tako šolanje narediti privlačnejše in tudi bolj dostopno. "Mladim pa bom ponudil sofinanciranje komunalnega prispevka ob prvem reševanju stanovanjskega problema," še doda. Poudarja, da je za potrebe večstanovanjske gradnje v občini kar nekaj območij stavbnih zemljišč, ki pa imajo svoje specifike. Ob tem navede tudi več območij, ki so primerna za individualno gradnjo, med njimi Parkovšče, ki pa mu manjka komunalna infrastruktura, in Ajševica pri Šterku. "Kot župan bom vložil tudi več napora v pogovore in dogovore s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije, ki lahko izvede večje projekte stanovanjske gradnje," dodaja. Obstaja pa seveda izjema: "Za najbolj ranljive skupine bo moral z izgradnjo stanovanj v okviru razpoložljivih finančnih možnosti poskrbeti Občinski stanovanjski sklad."

Še en izziv pa vidi Harej v starih vaških jedrih, ki se praznijo, objekti pa propadajo. "Treba bo vzpostaviti mehanizem, ki bo omogočil, da bosta nakup in obnova takšnega objekta zanimiva tako za posameznike kot mlade družine ter da se bo na ta način ohranjala tudi stavbna in arhitekturna dediščina našega področja," pove. 

Eden izmed temeljev za uspešen razvoj občine pa je seveda močno in trdno gospodarstvo. Občina, ob njej pa tudi država, mora na podlagi učinkovitega prostorskega načrtovanja urejati infrastrukturo, da bo podjetjem čim lažje in ceneje ostati na območju Nove Gorice. Kar pa se po mnenju Hareja izboljšuje šele zdaj. "Iščemo tudi nove možnosti (ob avtocesti) za obrtno, proizvodno in poslovno dejavnost. Mesto pa ob tem še dodatno prometno odpiramo proti avtocesti," dodaja

"Vsi si želimo, da bi v strnjenih naseljih in delih mesta imeli gospodarske dejavnosti, ki prostor in okolje čim manj obremenjujejo. Na tem področju imamo zaradi zgodovinskega in prostorskega razvoja mesta kar nekaj industrijskih območij, ki so danes žal skoraj sredi stanovanjskih območij." Za slednje dejavnosti ob tem meni, da bi jim bilo najprej treba poiskati nove in primernejše površine ob robu mesta in bliže glavni prometni infrastrukturi, kamor bi se dejavnosti preselile ob upoštevanju vseh okoljskih standardov in primerov dobrih praks. 

Vendar pa ob tem opozarja, da bo brez aktivnega sodelovanja in razumevanja države zelo težko priti do novih površin za gospodarsko dejavnost, ki jih je v občini premalo. V izpraznjena industrijska območja, "ki jih je treba revitalizirati, kjer je ključno sodelovanje z bodočimi investitorji oziroma gospodarstveniki", pa bi se nato umestile nove za okolje in prostor manj obremenjujoče dejavnosti. "Za razvoj obrti in malega gospodarstva pa potrebujemo manjše poslovne cone na podeželju," še predlaga. 

Strinja se, da je za Goriško pomembno tudi igralništvo, ki je bilo z vsemi spremljajočimi dejavnostmi paradni konj občine v preteklih 30 letih. Ter da je koncesijska dajatev od iger na srečo pomemben finančni vir občinskega proračuna. Vendar pa opozarja, da je igralniški trg dinamičen ter da so spremembe v neposredni okolici občine spremenile tokove igralcev na srečo. Kljub temu pa verjame, da se bo igralništvo novim trendom prilagodilo. Sam bi si sicer želel, da bi igralništvo v goriškem okolju razširilo in diverzificiralo svojo ponudbo: "Da bi poleg že kongresnega turizma prešlo še v druge panoge turizma, z novimi delovnimi mesti, z novo infrastrukturo in posledično z novim povpraševanjem po produktih tudi pri številnih drugih ponudnikih."

Za vse panoge, tako turizem, igralništvo, obrt, industrijo, kmetijstvo, zdravstvo, trgovino, gostinstvo in druge pa je po njegovem mnenju najbolj pomemben ustrezno izobražen in usposobljen kader. Tukaj vidi veliko prednost in priložnost Mestne občine Nova Gorica, da kot eden izmed ustanoviteljev Univerze v Novi Gorici v okviru svojih pristojnosti še dodatno vzpodbudi sodelovanje med univerzo in gospodarstvom v najširšem pomenu te besede. "Nekaj podobnega bi bilo treba storiti tudi pri srednješolskem izobraževanju, vendar je vpliv občine občutno manjši," meni.

Harej: "Pomembno je, da so krajevne skupnosti enako pomembne in da se ne dela razlik med njimi."
Harej: "Pomembno je, da so krajevne skupnosti enako pomembne in da se ne dela razlik med njimi." FOTO: MO Nova Gorica

"Zavedam se, da je izziv v našem prostoru uskladiti interese gospodarstva, prebivalcev, okoljevarstvenikov, občine, države, lastnikov zemljišč, itd., vendar sem trdno prepričan v uspeh in moč dogovora za gospodarski razvoj občine, če je prisotna prava volja in vizija," pravi Harej, ki ob tem poudarja, da je pri tem seveda pomembno tudi podeželje. "Ključni moto moje kandidature je uravnotežen razvoj občine, tako mesta kot tudi podeželja. Oba namreč ponujata številne priložnosti, ki jih je treba z različnimi aktivnostmi spremeniti v konkretne rezultate za skupno dobro." Tu navede  vzpostavitev pogojev za izvajanje gospodarskih, stanovanjskih in drugih dejavnosti, razvoj in izgradnjo prometne ter komunalne infrastrukture, skrb za šolsko, športno in kulturno infrastrukturo ter programe, revitalizacijo urbanih območij, obnovo kulturne dediščine ter starih vaških jeder, krepitev turistične destinacije Goriške, posebno skrb za mlade družine in ranljive skupine, podporo društvom in nevladnim organizacijam ter vzpostavitev dialoga z občani.

"Različna naselja imajo glede na velikost in funkcijo različne probleme in potrebe. Najbolj pereči so manjkajoča komunalna infrastruktura, cestna infrastruktura, kolesarske poti, pločniki, varne poti v šolo, avtobusna postajališča, javna razsvetljava, otroška in športna igrišča, parkirna mesta v strnjenih vaških jedrih, krajevni domovi, prostori za društva, pomanjkanje zemljišč za različne namene, stanovanja za mlade družine, obnove potrebne šole in vrtci, vzdrževanje nekategoriziranih občinskih cest itd." – Anton Harej

Participativni proračun se sicer uveljavlja, vendar pa ne more nadomestiti usklajenega in dolgoročnega načrtovanja ter izvajanja projektov, ki je v tem primeru ključno, meni. "Pomembno je, da so krajevne skupnosti enako pomembne in se ne dela razlik med njimi," poudarja. Sam sicer meni, da je kot predsednik Odbora za krajevne skupnosti na MONG z ostalimi člani odbora to načelo uspešno vpeljal v njihovo delo. Bi si pa želel več dogodkov, občnih zborov krajanov, kar je v zadnjih 20 letih popolnoma zamrlo. "Strah pred soočenji z nekaterimi, tudi žaljivimi sokrajani, ki so mogoče nad lokalno skupnostjo razočarani, je privedel do tega, da občnih zborov skorajda ni več. To pa ni prav. Občni zbor krajanov je temeljna institucija lokalne samouprave, kjer ima vsak krajan možnost povedati, kaj se mu zdi pomembno. To bi morali gojiti še naprej," pravi. 

Glede Evropske prestolnice kulture, ki je ve bližje, pa pravi, da je dogodek rezultat tega, da so ideje in načela evropske skupnosti pognale korenine in obrodile sadove tudi pri nas. Jasen je, da gre za pomemben projekt občine, ki se bo formalno izvajal šele v letu 2025: "Predvsem pa si želim, da bi se pozitivni rezultati priprave in same izvedbe EPK 25 še dolgo poznali na kulturnem, turističnem, gospodarskem in drugih področjih tudi po uradnem zaključku dogodka."

Meni, da so nekatere zadeve pri dosedanjih pripravah precej turbulentno potekale tudi zaradi vpliva politike. "Za nazaj ne moreš nič spremeniti, lahko se edino veliko naučiš in naprej delaš bolje. Treba je imenovati ustrezne, profesionalne kadre za pripravo in izvedbo EPK 25," poudarja te dodaja, da pogreša konstantno, načrtovano, usmerjeno in pravočasno izvajanje aktivnosti za EPK25. "Na drugi strani pa se moramo zavedati, da v tem projektu niso le dogodki in izvajalci, temveč tudi lokacije, objekti, obiskovalci, promet, dostopnost, parkirišča in itd. Slednje pa je v večini na plečih Mestne občine Nova Gorica." K zagotavljanju širše infrastrukture za potrebe projekta je tako po njegovem mnenju treba pritegniti predvsem zasebni sektor, ki bi moral prepoznati ta dogodek kot dolgoročno poslovno priložnost "in bi zato na primer investiral tudi v nočitvene in druge ponudbene kapacitete". Priprava programa je sicer naloga Javnega zavoda GO! 2025, a Harej meni, da je smiselno v program vključiti čim več izvajalcev z območja Goriške, saj bi s tem zagotovili, da bi se dogodki izvajali tudi po zaključku EPK 25, izvajalcem pa bi omogočili, da so aktivni.

"Bolj me skrbi infrastrukturni del EPK 25, ki ga mora izvesti novogoriška občina," priznava. Nekaj stvari je sicer "na srečo" v sodelovanju oziroma sofinanciranju z Občino Gorica. "Predvsem pa je bolj malo znanega, katere vse objekte, nove ali obnovljene, potrebujemo za izvedbo samega programa. Pri objektih se takoj srečamo s projektno dokumentacijo, lastništvom zemljišč, z zagotavljanjem finančnih sredstev in potrebnih časom, da vse to izvedemo." Zato meni, da je treba tako program dogodka EPK 25 srečati z infrastrukturnimi potrebami oziroma lokacijami dogodkov in ugotoviti, kaj občina že ima, kaj še manjka, kaj je treba obnoviti ter kaj je treba na novo zgraditi. "Določiti časovnice in finančne vire ter se odločiti, kaj lahko postorimo in česa ne do začetka projekta. To bodo težke odločitve, vendar le tako bo lahko EPK 25 uspešen dogodek. Predvsem pa si želim, da bi se pozitivni vplivi projekta še dolgo po njegovem zaključku poznali na kulturnem, turističnem, gospodarskem in drugih področjih," dodaja.

"Evropska prestolnica kulture in nekateri drugi zanimivi projekti so izraz dobrega dosedanjega sodelovanja. Prepričan pa sem, da sta si obe mesti tako blizu skupaj, da so izzivi enega mesta velikokrat nehote tudi izzivi drugega." A na to gleda kot na prednost, saj da dosedanje sodelovanje potrjuje pregovor "več glav več ve". Verjame, da bo tako tudi v prihodnje in da bo zato tudi sobivanje lepše.

Ob tem pa poudarja, da je novogoriška občina dobra na številnih področjih, med drugim je uspešno pridobila naziv EPK 25. "Vendar pa sem prepričan, da je možno z bolj učinkovitim vodenjem, naravnanim na konkretnejše rezultate in s sodelovanjem vseh, saj nas različnost sposobnosti bogati, doseči vrhunske rezultate in postati odličen." Želi si izboljšati odnos do kulturne dediščine, nadaljevali bodo tudi z obnovo Rihemberškega gradu in Vile Rafut ter začeli z obnovo starih vaških jeder (Tabor nad Dornberkom, Šempas, Solkan, Pedrovo, Britof v Prvačini). Ob slednjih bodo poskrbeli tudi za javna parkirišča.

"Z izboljšanjem odzivnosti zdravstvenih ustanov, obnovo kulturne dediščine in vaških jeder, sofinanciranjem komunalnega prispevka in dijaških avtobusnih ter železniških vozovnic, razvojem Univerze v Novi Gorici, stanovanjsko in poslovno gradnjo, trajnostno mobilnostjo in zelenimi tehnologijami, sodelovanjem z resornimi ministrstvi, zagotavljanjem evropskih in nacionalnih sredstev, dobrim vodenjem, moderno občinsko upravo, kakovostnimi javnimi storitvami itd., bom še krepil mladostno energijo Nove Gorice in jo postavil v vlogo ključnega mesta v regiji – regijskega središča," je še zaključil.

Tomaž Horvat: Treba je razvijati mesto, a ne brez vlaganj v zaledne kraje 

Kandidat Socialnih demokratov Tomaž Horvat priznava, da se dejstvo, da je Nova Gorica univerzitetno mesto, premalo odraža na ravni občine. Kot taka pa bi morala biti tudi mesto mladih, dodaja. "Vse kaže, da smo kot občina v prejšnjih mandatih na mlade kot gonilno silo razvoja, znanja in prihodnosti pozabili," meni, a ob tem opozarja, da se sicer ta odnos zrcali že na ravni države, prav tako pa da je bila tudi zadnja epidemija covida-19 do mladih neusmiljena. 

"Kot župan bi si v prvi vrsti prizadeval za večjo vključenost mladih v javno družbeno življenje. Mladi potrebujejo svoj prostor pod soncem, a ga v Novi Gorici in okoliških krajih nimajo. Prav tako potrebujejo pomoč države in občine pri reševanju prvega stanovanjskega problema ter pri začetku kariernih poti," našteje. Izzivov je sicer precej, od štipendij in bančnih poroštev do start up okolja. "A moramo jih reševati skupaj. Sam pa bi si želel več sodelovanja tudi na projektu Evropske prestolnice kulture," pravi. 

Ob tem dodaja, da je gospodarstvo v preteklosti slonelo zgolj na paradnem konju HIT, lokalna skupnost pa ni imela vizije, kako slediti malemu gospodarstvu, tako na področju prostorskih aktov kot nakupov zemljišč za poslovno-ekonomske namene. Goriško pa so medtem okoliške občine prehitevale z obrtnimi conami, logističnimi centri ipd. "V Socialnih demokrati dajemo prav zato gospodarstvo na prvo mesto, saj se zavedamo, da brez gospodarskega zagona ne bo mogoče razvijati ostalih nujno potrebnih področij. Kam in kako sta vprašanji, ki bi jih sam reševal v okviru Strateškega sveta za gospodarstvo in obrt," pove. Zaveda pa da se tudi, da se bo gospodarstvo razvijalo le pod pogojem dobre pretočnosti prometa in urejenosti prometne infrastrukture, zato bo med prvimi ukrepi urediti vpadnice. "Čas je, da naša mestna občina pripravi tako dobre in drzne projekte, ki jih ne bo mogla zavrniti nobena vlada," jasno pove svoj cilj ter ob tem doda, da je ima za to dovolj političnega poguma in pravo ekipo. 

Tomaž Horvat
Tomaž Horvat FOTO: SD

"Zelena tehnologija je postala del filozofije naše skupnosti. Danes, ko nas pesti energetska draginja, moramo iskati dodatne finančne vire za energetsko učinkovitost. Rešitev vidim tudi v energetskih skupnostih. Še vedno nismo poskrbeli za zeleno javno infrastrukturo, tukaj vidim več pameti na strani občanov, saj so individualne gradnje že precej daleč v zeleni prihodnosti," izpostavlja. 

Dodaja pa, da je zapostavljenost podeželja stara zgodba, "ki jo vsakič znova vlečemo iz volitev v volitve". "V Socialnih demokratih menimo, da znamo bolje, ko gre za razvoj vse naše skupnosti. Treba je razvijati mesto, pa vendar ne brez vlaganj v zaledne kraje. To so naše zlate priložnosti, za rešitev stanovanjskega problema, za samozadostnost, za turizem ..." Horvat ob tem poudarja, da so Socialni demokrati večkrat obiskali krajevne skupnosti, jim prisluhnili ter jim zagotovili, kar je bilo v njihovi moči. "Predvsem pa smo skupaj pripravili program. Ocenjujemo, da krajevne skupnosti potrebujejo več sredstev in več avtonomije pri svojem odločanju. Ureditev vodovodne in kanalizacijske infrastrukture pa ostaja naša skupna prioriteta," je jasen. 

Meni, da je očitek krajanov, ki se počutijo zapostavljeni, upravičen. "Na ravni občine moramo zanje urediti tudi prostorsko problematiko, hitrejše postopke spreminjanja namembnosti, gradbena dovoljenja. Prav tako jim moramo zagotoviti več rekreativnih površin, otroških igrišč, balinišč ... To pa so izvedljivi projekti na hitri rok, ki imajo tudi precejšnjo dodano vrednost," dodaja. 

Povezovanje italijanske in slovenske Gorice je medtem po njegovem mnenju pomembno že zaradi zgodovinskega vidika, prav tako pa tudi zaradi potreb globalno povezane družbe, v kateri živimo. Evropska prestolnica kulture je velika priložnost, da se meja med obema Goricama zabriše tudi v glavah, pravi. 

Sam bi si ob tem želel tudi več sodelovanja s slovensko manjšino in njenimi društvi, ki pa so finančno zelo podhranjena. "V SD in osebno gojim velike prijateljske vezi zlasti s Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo v Gorici in njenimi člani. Smo v rednih stikih. Poleg kulturnega sodelovanja pa želim kot župan več pozornosti nameniti tudi gospodarskemu povezovanju in skupnim športnim projektom," priznava in dodaja, da bo tudi zaključek volilne kampanje v znamenju tega, "saj bomo v naši volilni pisarni gostili senatorko italijanske republike, prijateljico, pesnico, publicistko, pisateljico, zagovornico slovenske manjšine, gospo Tatjano Rojc." Meni namreč, da morajo biti prvi zgled povezovanja prav politiki. 

Pravi, da je kot državni svetnik veliko sodeloval pri oblikovanju stabilne socialne politike. "Zlasti sem si prizadeval, da zgledno skrbimo za najbolj ranljive člane skupnosti. In to je v našem okolju kar dobro utečeno. Seveda gre zasluga tudi številnim prostovoljkam in prostovoljcem, ki jih je med nami ogromno. Sistem zaščite in reševanja, prostovoljna in profesionalna gasilska služba so del močnega stebra varnosti v naši sredini," navede nekaj zglednih stvari v Mestni občini Nova Gorica in dodaja, da ne glede na vse meni, da je to zelo varna občina. Izpostavi pa tudi športno rekreativne dejavnosti ter goriške klube, ki kljub nekoliko slabši infrastrukturi, ki ne dosega tiste v slovenski prestolnici, "dosegajo izjemne rezultate". 

Samo Turel: Uspešna podjetja bomo zadržali, če jim bomo ponudili prostor 

Kandidat Gibanja Svoboda Samo Turel meni, da mladi, da bi se vračali v Novo Gorico, potrebujejo predvsem privlačna delovna mesta in dostopna stanovanja. "Prvo vprašanje bomo naslovili z odpiranjem prostora vzhodno od mesta. Z dokončanjem Poslovne cone Kromberk vzhod, prevzemom v upravljanje cest in infrastrukture v centralnem, danes degradiranem območju bivšega kompleksa Meblo in širitvijo na neuporabljeno, a za investicije takoj dostopno območje na zahodu obstoječe cone," našteva. Dolgoročno pa bodo medtem iskali možnosti za gospodarstvo in podjetništvo bliže avtocesti. 

Drugo vprašanje pa bodo naslovili z gradnjo neprofitnih stanovanj in stanovanj za trg iz javnih sredstev na območju Majskih poljan. Tu si bodo prizadevali za najmanj 100 neprofitnih in vsaj toliko stanovanj za trg. Ob tem pa bodo spodbujali tako kolektivno zasebno gradnjo v mestu, 77 stanovanj na območju nekdanjega Ideala, 70 stanovanj nad bivšim Kemometalom, kot tudi individualno na podeželju. "Zaradi staranja populacije pa je nujno poskrbeti tudi na starejše. Zanje imamo v načrtu 80 varovanih stanovanj na območju ob Kornu, dnevni center na Erjavčevi ter dodatne dnevne centre tudi na podeželju," dodaja Turel.

Ob tem poudarja, da so vse višje in visokošolske institucije, ki so pripravljene zagotoviti lastna sredstva za naložbe v partnerskem odnosu z mestno občino, vedno dobrodošle. "Mlade je treba pritegniti in vključiti v odločanje, tudi tako, da se del sredstev, ki so namenjena za participativni proračun, rezervira za projekte, ki jih bodo predlagali in o katerih bodo odločali mladi," pravi.

Samo Turel
Samo Turel FOTO: POP TV

Z vsem tem pa je neizbežno povezan tudi razvoj gospodarstva. "Uspešna podjetja bomo zadržali, če jim bomo ponudili prostor," je jasen kandidat. Tega pa je, pravi, treba zagotoviti s sredstvi, pridobljenimi na namenskih razpisih, kot je to uspelo občinama Ajdovščina in Šempeter – Vrtojba. Širitev in razvoj obstoječih ter nove investitorje si medtem želijo na področju dejavnosti z visoko dodano vrednostjo in nizkim ali nevtralnim okoljskim vplivom. 

"Igralništvo je panoga, ki je utrpela precej močan udarec ob zaprtju zaradi epidemije. A se v tekočem letu uspešno pobira. Smo proti prodaji oziroma privatizaciji družbe HIT d.d., saj so se prodaje družb v trenutku, ko so v težavah, doslej vedno izkazale za napačne in za občane škodljive," je jasen. Za razvoj turizma (kulturnega, športnega, enogastronomskega) pa si bodo prizadevali tudi v okviru Evropske prestopnice kulture. S tem si želijo v občino privabiti turiste, ki bi ostali dlje. 

Naslovil pa je tudi podeželje. "S krajevnimi skupnostmi je treba vzpostaviti tesen dialog. Jih bolj vpeti v odločanje občinske uprave ter jim z dodatnimi (lastnimi) sredstvi zagotoviti večjo avtonomijo. Nadaljevati in nadgraditi je treba projekt participativnega proračuna," našteje. Ob tem pa bi morali na podeželju, kot poudarja, vlagati tudi v infrastrukturo (predvsem v ceste ter komunalne vode). To je po njegovem mnenju mogoče pospešiti tako, da se na občini zagotovijo projekti in dokumentacija na zalogo. "Le na tak način je mogoče pravočasno in uspešno konkurirati na državnih in evropskih razpisih, kot je na primer Sklad za okrevanje in odpornost," je jasen. 

Izpostavlja, da je vodilni partner pri skupnem projektu Evropske prestolnice kulture vendarle Nova Gorica. Povezovanje s sosednjim mestom pa da je ključno z več vidikov. "Prvič, mesti praktično tvorita čezmejno somestje s skupnimi izzivi in priložnostmi, ki jih je mogoče in potrebno naslavljati skupno. Drugič, številčna in aktivna slovenska skupnost, ki živi v čezmejni Gorici in jo je treba podpreti in intenzivneje vključiti tudi v dogajanje na slovenski strani meje." Pri samem projektu Evropske prestolnice kulture pa poudarja, da je treba zavihati rokave in takoj pričeti z delom na področju infrastrukture ter delo intenzivirati na področju programa. 

"Sprijazniti se je treba, da je čas za velike infrastrukturne projekte zamujen. Kar je velika škoda. Zato se je treba osredotočiti na zgledno ureditev manjšega centralnega prizorišča dogajanja na Trgu Evrope, vse napore pa vložiti v prenovo in dograditev obstoječih kulturnih objektov tako v mestu kot na podeželju ter seveda spremljajoče infrastrukture, da bomo tako zagotovili trajne in dolgoročne učinke enoletnega dogajanja," poudarja. Dodaja pa še, da je treba občanom razložiti, kaj projekt sploh je in kakšne koristi prinaša ter da je treba v projekt vključiti čim širši krog akterjev, kot so šole, ljubiteljska kultura, društva ter, ključno, gospodarstvo, podjetnike ter turistične in gostinske ponudnike. "Le v primeru, da bodo vsi občani dogajanje ponotranjili in sprejeli kot svoje, bo izvedba projekta uspešna," je prepričan. 

Meni še, da je treba nadaljevati dobro zasnovane in uspešne projekte, ki poleg domačega žanjejo tudi mednarodni uspeh. Turel kot primer dobre prakse na tem področju izpostavi Primorski tehnološki park kot inkubator in spodbujevalec naprednih zamisli mladih. 

Damjana Pavlica: Potrebna je izgradnja študentskega kampusa 

Damjana Pavlica, podžupanja in kandidatka stranke SDS, ki se poteguje za županjo Mestne občine Nova Gorica, poudarja, da je Nova Gorica še vedno mesto mladih. "Nekateri so sicer odšli in se vanjo vračajo le občasno, kot zaposleni nekje drugje, kar pa je značilnost vseh večjih mest v Sloveniji," pojasnjuje ter ob tem dodaja, da v mestni občini Nova Gorica podpirajo tako delovanje Univerze v Novi Gorici kot tudi ostale izobraževalne ustanove. Da ob tem v Primorskem tehnološkem parku nudijo tudi priložnosti za razvoj 'start up' podjetij, še pove. 

"Za prihodnost pa sofinanciramo programe za ustanavljanje visokotehnoloških podjetij, javna dela v zavodih in neprofitnih organizacijah. Spodbudili bomo samozaposlovanje in podjetništvo. Poskrbeli bomo za pripravo projektov za razvoj podjetništva. Finančno bomo podprli izgradnjo neprofitnih stanovanj za mlade in pripravili subvencioniranje stanarin, predvsem pa je pomembna vzpostavitev pogojev za dostopnejšo gradnjo stanovanj podjetjem, ki se s tem ukvarjajo," ob tem našteva projekte, ki jih želi začrtati v prihodnosti. Dodaja, da se bodo ob tem trudili za še boljšo povezavo z Univerzo in ostalimi visokošolskimi zavodi v občini. "Pri tem pa pričakujemo tudi večjo raznovrstnost študijskih programov, predvsem deficitarnih," opozarja. Meni pa še, da je na tem področju potrebna tudi izgradnja študentskega kampusa.

Damjana Pavlica
Damjana Pavlica FOTO: Mestna občina Nova gorica

"Na področju igralništva bi morali izvajalci temeljito obnoviti igralniško infrastrukturo. Denar, ki smo ga prejeli od igralniških koncesij, se v preteklosti ni namenjal vlaganju v turizem in razvoj  infrastrukture, ki bi pritegnila večji prihod turistov," poudarja. 

Ob tem dodaja, da bo velik potencial v gospodarskem in turističnem smislu predstavljala tudi Evropska prestolnica kulture. A poudarja, da bodo morali tako javni zavodi kot nevladne organizacije, ki se s tem področjem ukvarjajo, na obeh straneh prevzeti pomembno vlogo pri dodatnem programskem oblikovanju. Nujno se ji zdi vključiti civilno družbo, posameznike in se povezati z gospodarstvom, saj da ima zanj Evropska prestolnica kulture lahko le dolgoročne pozitivne učinke. "Vzpostavili bomo čezmejno turistično destinacijo, ki bo prispevala k trajnostnemu razvoju našega področja." Tu se ji zdi še posebej pomembno gospodarstvo, turizem, gastronomija in zagotovitev novih prenočitvenih kapacitet. 

"Pomembna bo tudi izgradnja amfiteatra ob Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica, za kar mi je uspelo zagotoviti sredstva v vrednosti 2.500.000 evrov. Zagotovili bomo sredstva za investicijsko vzdrževanje kulturnih spomenikov in institucij," še dodaja. 

Po njenem mnenju je povezovanje Nove Gorice in Gorice zelo pomembno, največ stikov pa je bilo do zdaj doseženih na kulturnem področju, dodaja. "Nova Gorica in Gorica bi dolgoročno tvorili eno somestje, vsako s svojo identiteto. Pripravljamo ustrezne kolesarske in pešpoti, več dela nam bo ostalo še pri železniških in avtobusnih povezavah. Ustrezno bomo uredili Trg Evrope in območje sedanje železniške postaje, ki bosta skupaj z obnovo vile in parka Rafut pomenili osrednje povezovalne točke med mestoma, saj so ti objekti locirani ob sami meji s sosednjo Gorico," našteva. 

"Prav zadnji nakup v Solkanu, ki smo ga v občini izvedli na mojo pobudo, je namenjen prihodnosti razvoja centra zelenih tehnologij. Napredek vidim v pripravi vzpostavitve novega logističnega centra in ureditvi ustrezne dokumentacije za nove poslovne cone ob hitri cesti. Poenostaviti bomo morali postopke, ki so v pristojnosti občine, pogosteje bomo morali spreminjati prostorske akte za čim hitrejše pridobivanje dovoljenj za odpiranje gospodarskih dejavnosti oziroma njihovo širitev," našteje gospodarske izzive občine. 

Z ustreznimi ukrepi želi pomagati podjetjem pri njihovem delu in nastopih na trgih. "S Pošto Slovenije smo se že dogovorili o vzpostavitvi novega regijskega logističnega centra, opremljenega z električnimi polnilnimi postajami za prevozna sredstva. S tem centrom bomo pridobili 130 novih delovnih mest," navaja. 

Ob tem se je dotaknila tudi podeželja, za katerega priznava, da je bilo zapostavljeno že več mandatov. "Krajevne skupnosti moramo aktivno vključiti v pripravo razvoja podeželja. Če bom županja, bo eden od podžupanov zadolžen za krajevne skupnosti, kar vidim kot dober način za njihovo povezavo," meni. Urediti bo sicer treba cestno infrastrukturo, ponekod tudi vodo, revitalizirati zapuščena območja in vaška jedra, stanovanjske objekte, vodnjake in kale, ki so pomembni tudi zaradi podnebnih sprememb. Pa tudi razvoj kmetijstva, ki bo prav tako pomembno z vidika samooskrbe, in celostna ureditev namakalnega sistema za dobavo vode iz akumulacijskega zajetja Vogršček. 

Prizadevala pa si bo še za organizacijo dodatnih ambulant primarne medicine v tistih krajevnih skupnostih, kjer so za to potrebe. "Okrepiti bomo morali sistem pomoči na domu in širitev mreže dnevnih centrov (hiš dobre volje) na podeželju. Čaka pa nas tudi ustrezna ureditev ekoloških otokov.  Velik zalogaj je ureditev plazišč. Dela v Šmihelu so se ravnokar začela, vrednost del znaša 3.300.000 evrov. Izdelan je idejni načrt za reševanje plazu v Gradišču nad Prvačino," še dodaja. 

Vendar pa ni vse tako črnogledo. Trend gospodarske dejavnosti se obrača, poteka razpis za prodajo zemljišč v novi poslovni coni, kupili pa so tudi prostore za naslednjo poslovno cono, poudarja Pavlica. Uspešni pa so tudi na družbeno-socialnem področju. Dodaja, da je kot podžupanja občine tudi sama veliko pripomogla pri pridobivanju za prenovo domov upokojence ter za izgradnjo dnevnega centra za starejše in varstveno dnevnega centra Trnovo. "Dobro deluje center za pomoč na domu. Uvedli smo prevoze starejših GO-Šofer. Prav tako imamo odmevne uspehe na področju kulture," še pravi in dodaja, da bo vrhunec tega gotovo predstavljalo leto 2025 z Evropsko prestolnico kulture.

Volilna oddaja - lokalne volitve
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9