Maročani izbrali islamiste

Maroški notranji minister Taib Čerkavi je potrdil, da je na petkovih predčasnih parlamentarnih volitvah zmagala islamistična Stranka prava in razvoja, ki je osvojila 80 sedežev v 395-članskem maroškem parlamentu in med vsemi strankami dobila največ mandatov.

Pred tem je stranka sama sporočila, da je po lastnih podatkih zmagovalka parlamentarnih volitev. Volilna udeležba je bila 45-odstotna.

Stranka prava in razvoja si je v minulih letih ustvarila podobo poštene stranke, ki se bori proti korupciji in za izboljšanje javnih storitev, ter se tako oddaljila od stereotipne podobe moralistične stranke, ki zagovarja žensko nošenje naglavnih rut in prepoved prodaje alkohola.

Koalicija osmih manjših liberalnih strank pod vodstvom finančnega ministra Salahedineja Mezouarja je po prvih rezultatih dobila približno enak odstotek glasov, a koalicijo bo prva sestavljala posamezna stranka z največ glasovi.

Maroški volilni sistem sicer zaznamuje zapletena proporcionalna delitev sedežev v parlamentu, zaradi česar se vanj prebije veliko število manjših strank s po le nekaj sedeži, kar pomeni, da vlado običajno sestavlja koalicija več strank. Nova maroška ustava predvideva, da ima stranka, ki na volitvah dobi največ glasov, prva možnost oblikovati koalicijo.

Veliko neveljavnih glasovnih lističev

Maroške volitve običajno zaznamuje tudi veliko neveljavnih glasovnic. Ob štetju glasov na enem izmed volišč v Rabatu, kjer je bilo vsaj 16 odstotkov oddanih glasovnic neveljavnih, je bila navzoča tudi ameriška tiskovna agencija AP. Razlog za tako veliko število neveljavnih glasovnic je bil pogosto ta, da so volivci v znak protesta obkrožili vse stranke na seznamu ali nobene. Na predhodnih volitvah leta 2007 je bilo oddanih 19 odstotkov neveljavnih glasovnic. Po poročanju agencije so številni Maročani nezadovoljni s političnim procesom v državi in z izbiro politikov, ki jo imajo na voljo.

Če bodo islamisti postali tudi dokončni zmagovalci volitev, bo to le potrdilo trend zmag islamističnih strank na volitvah, ki jih je sprožila arabska pomlad.

Za razpis volitev leto dni pred rednim rokom so se stranke dogovorile, ko so na referendumu 1. julija sprejeli ustavne spremembe. Spremembe je glede na arabsko pomlad v regiji in dobra dva tedna po začetku protestov v Maroku predlagal sam kralj Mohamed VI., z njimi pa je nekoliko omejil svojo oblast in okrepil vlogo parlamenta ter premierja.