Med razlogi za nizko volilno udeležbo tudi 'vsisoistizem'

"Volitve bi morali jemati ne le kot pravico, temveč tudi kot državljansko dolžnost. To je priložnost, ko lahko izrazimo svojo voljo in soodločamo o tem, kakšno prihodnost si želimo. Prevzemite del odgovornosti in odidite na volišča!" Tako pred prihajajočimi nedeljskimi volitvami v posebni časopisni prilogi "Gremo volit" pozivajo znane Slovenke in Slovenci. 

Precej zgovorni so namreč podatkih Državne volilne komisije, ki kažejo, kako je volilna udeležba na državnozborskih volitvah z leti upadala. Medtem ko je bila neudeležba leta 1992 zgolj 14,4-odstotna, je bila leta 2018 že 47,36-odstotna. 

Medtem ko je prvič po osamosvojitvi doma ostalo le 213.770 volilnih upravičencev, je bilo pred štirimi leti takih kar 811.164. Ta številka je enaka številu prebivalcev 173 občin. 

Volilna udeležba po volilnih enotah je bila tako leta 2014 kot leta 2018 najvišja v enoti Ljubljana Center (57,13 % in 57,29 %), najnižja pa na Ptuju (46,28 % in 49,41 %).

Aktivacija civilne družbe, ki poziva k udeležbi na volitvah, je letos še posebej velika, izjemen je tudi odziv na predčasno glasovanje. Odgovor na vprašanje, ali gre to pripisati bližajočim se prvomajskim praznikom in koronavirusu ali pa bo letos res drugače, bomo dobili v nedeljo. 

Pengov Bitenc: Lastnost vseh utrjenih demokracij je, da motivacija za udeležbo na volitvah z leti pada

O tem, kaj pove takšen trend padanja volilne udeležbe, smo se pogovarjali s političnim komentatorjem Aljažem Pengovom Bitencem. "Po eni strani lahko rečemo, da je bila demokracija leta '92 zelo sveža stvar, volili so lahko vsi polnoletni in obstajal je nek entuziazem nad konceptom večstrankarske demokracije. Potem se pa začneta simultano dogajati dve stvari – demokracija se vedno bolj utrjuje, lastnost vseh utrjenih demokracij pa je, da motivacija za udeležbo na volitvah z leti pada. Pa ne zato, ker bi bilo vseeno, ampak ker ni kritično. Nekako prevlada prepričanje, da so demokratične institucije tukaj in delujejo, zato se pojavi razmišljanje 'Kaj pa bo, če volitve tokrat preskočim'. Po drugi strani pa imamo tudi razočaranje nad demokratičnim sistemom/kapitalizmom, ker ni bilo tako, kot je bilo oglaševano. Ker so se socialne razlike povečevale, ker se med in mleko nista cedila za vse, ampak samo za nekaj izbrancev," pojasnjuje. Marsikateri vzorci so se potem prenesli naprej – veliko razočaranje je predstavljalo spoznanje, da korupcija in klientelizem nista samo lastnosti socializma, ampak da je to v človeški naravi. 

Tretji moment, ki ni izključno slovenski, se je pa pri nas zelo dobro pokazal, Pengov Bitenc imenuje "vsisoistizem". "Predvsem tista stran, ki je s sovražno ali toksično retoriko poskušala zmagati na volitvah, pa ji to ni uspelo, je vpeljala logiko, da so vsi enaki. Kajti če so vsi enaki, je pač vseeno, koga voliš. Tudi to je prispevalo k volilni neudeležbi. 

Leta 2018 je bilo tipično vprašanje, za koga bom volil, ker smo imeli tretjo iteracijo novih obrazov in so vsi rekli: "Že spet?" Pa vendarle se je potem oblikovala levosredinska vlada, vsaj na začetku. Vsi ti koščki so se sestavljali v udeležbo, ki je bila sicer za moje pojme kriminalno nizka, pa vendar ne nestandardna za demokratične družbe tistega časa." 

Od leta 2011 naprej smo imeli ves čas predčasne volitve, zadnjih nekaj volitev pa je bilo tudi zelo blizu ali pa celo na začetku poletja, še navede dodaten razlog za slabo udeležbo.

'Presežek demokracije je na nek način namenjen temu, da malo izgubiš interes'

Pojdimo še dlje v preteklost, pred osamosvojitev, v enopartijski sistem. Zakaj je bila volilna udeležba višja, ko je bilo manj izbire, danes, ko je izbire več, pa je nižja? Pengov Bitenc opozarja, da je imel tudi socializem faze. "V socializmu se je stalno nekaj glasovalo – večinoma so bili to samoprispevki in krajevne skupnosti. Vsaj na performativni ravni je bil to 'presežek demokracije', ampak stalno si za nekoga volil. Ta presežek demokracije je na nek način namenjen temu, da malo izgubiš interes. Poanta demokratičnih volitev je, da so v rednih presledkih in imaš kot volivec občutek, da tvoj glas šteje." 

Kot primer navede volitve za slovenskega člana zveznega predsedstva, na katerih sta kandidirala Janez Drnovšek in Marko Bulc. "Takrat je bilo prvič, da so ljudje začutili, da lahko v resnici izbirajo. Drnovšek je bil tam kot neka figurica, ki so jo postavili, ker je elita računala, da bo izvoljen Bulc, a glej ga zlomka – če daš ljudem možnost, da se odločijo, se bodo lahko odločili tudi proti tvojim pričakovanjem. Mogoče je bil to tudi edini 'filter', ki so ga ljudje imeli, da so povedali, da so zadovoljni ali nezadovoljni z oblastjo." 

'Upam, da se letos nakazuje visoka volilna udeležba'

Pengov Bitenc upa, da se z letošnjo aktivacijo civilne družbe in gnečo na voliščih nakazuje nedeljska visoka volilna udeležba. "Sam sem v zasebnih štosih napovedal 65-odstotno udeležbo, a več kot pivo na to ne bom stavil. Mislim, da smo lahko predvsem v zadnjih dveh letih ugotovili, da demokratične institucije in vrednote niso same po sebi umevne in da je to primarno gibalo vsega, kar se je na volilnem področju dogajalo v zadnjem letu. Imeli smo referendum o vodah, na katerem je bila udeležba za referendum daleč nadpovprečna in ob katerem se je oblikovala široka mreža civilne iniciative, ki zelo aktivno in očitno učinkovito spodbuja udeležbo na volitvah. Pri tem je treba poudariti, da se ta aktivacija ne dogaja samo na enem političnem polu, čeprav se morda zdi tako, in da je to dobrodošlo." Vsaka akcija ima namreč svojo protiakcijo, opozori in navede primer ameriških volitev – res je, da je za Bidna glasovalo daleč največ Američanov v zgodovini, a drugi najboljši rezultat ima Trump na teh istih volitvah.

 "Mislim, da je za demokracijo dobro, če je udeležba visoka in če za vse udeležene glasuje čim več volivcev, ker je to podlaga za prihodnost. To pomeni, da stranke ne nagovarjajo več samo svojih najbolj radikalnih privržencev, ampak tudi tiste, ki po navadi ne gredo na volitve. Ti pa imajo druge prioritete kot strankarski vojščaki, ki se bodo v vsakem primeru strinjali s pozicijo stranke, ne glede na to, kakšna je." 

 'Ni potrebe po taktičnem glasovanju'

Letos sicer sam ne opaža trenda taktičnega glasovanja. "Na desni imamo moment poskusa zadušitve manjših strank in gibanj. Kar je, je satelitsko in je strogo vezano na SDS. NSi se malo upira, ampak vsakič, ko se malo preveč upre, najdejo ministra, ki ni plačal računa. Na levi pa je predvsem letos primarno gibalo Antijanša. To pomeni: komur koli na levi boš oddal glas, ta glas bo oddan proti Janši. In stranke na levi in levi sredini to razumejo, vsaj zdi se tako. To pomeni, da se glasovi prelivajo v bazenu – če ne boš glasoval za Goloba, lahko glasuješ za Levico, SAB, LMŠ … Še vedno boš v istem bazenu. Ravno letos ni potrebe po taktičnem glasovanju, ljudje lahko mirno glasujejo po svoji vesti," še pojasni. 

Je pa po njegovih besedah jasno, da si predvsem Janez Janša želi ustvariti dvopolno politično prizorišče. "Ravno zato, ker lahko potem računa na britanski sistem – ker so vladajoči tako močno zamočili stvar, bom glasoval za druge, čeprav si mojega glasu morda ne zaslužijo. Ampak Slovenija je še daleč od tega in upam, da bo še nekaj časa ostalo tako. Ker imamo proporcionalni sistem, imamo širok spekter strank širokih prepričanj. Med njimi so včasih samo nianse, ampak te nianse so pomembne. Tudi to je lahko podlaga za višjo volilno udeležbo v letih, ko – upamo – bo manj kritično in boš šel na volitve zato, ker ti je odtenek stranke A malo bolj všeč kot odtenek stranke B," zaključi.