Moramo biti konkurenčni, a kako?

Slovenija je v zadnjem času zdrsnila na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti močno navzdol. Kot največje ovire za poslovanje ji očitajo omejen dostop do finančnih virov, neučinkovito birokracijo in togo delovnopravno zakonodajo. Ravno konkurenčnost je čedalje bolj omejujoč dejavnik slovenskega okrevanja.

Stranke so zato odgovarjale na vprašanje, kateri so po njihovem mnenju trije ključni ukrepi, ki bi jih morala Slovenja sprejeti za izboljšanje konkurenčnosti.

SD

V prihodnje bo treba izvesti dodatne strukturne reforme trga dela, pokojninsko in zdravstveno reformo ter zagotoviti boljšo organiziranost javnega sektorja, menijo.

SDS

Ključni ukrepi so po njihovem mnenju izboljšanje poslovnega okolja z znižanjem davčnih obremenitev, reforma pravne države, spremembe trga dela in večja učinkovitost javnega sektorja.

Zares

Izpostavljajo prestrukturiranje gospodarstva, spremembe trga dela z odpiranjem visoko produktivnih delovnih mest ter v povezavi z gospodarstvom dodatno zvišanje finančnih sredstev za vlaganja v raziskave in razvoj.

DeSUS

Kot ključne navajajo povečanje pretoka znanja iz raziskovalne sfere v gospodarstvo, davčne olajšave za nove tehnologije in investicije v posodobitve proizvodnje ter zmanjšanje davčnih obremenitev dela.

SNS

Poudarjajo pocenitev delovne sile, revidiranje davčne zakonodaje, zmanjšanje birokratizacije in podporo inovativnosti. Vstopanje tujega kapitala mora biti odprto in olajšano, a nadzorovano, menijo.

SLS

Davčna in administrativna razbremenitev gospodarstva, sprememba šolskega sistema s financiranjem programov glede na potrebe gospodarstva in države ter učinkovitejše financiranje znanosti in raziskav, so ključni po njihovem mnenju.

LDS

Izpostavljajo davčno razbremenitev gospodarstva, internacionalizacijo podjetij, spodbujanje tujih neposrednih investicij, povezovanje znanosti in gospodarstva.

Demokratična stranka dela

Potrebno je znižanje davkov za dejavnosti z dodano vrednostjo, podpora investicijam inovatorskim podjetjem ter podpora inovatorjem in industrijskim oblikovalcem pri zaposlovanju v gospodarstvu, pravijo.

Državljanska lista Gregorja Viranta

Napovedujejo oblikovanje delovnih skupin, ki bodo prečesale predpise na davčnem, prostorskem, okoljskem, delovnem in socialnem področju ter iz njih črtale birokratske nesmisle. Poudarjajo še znižanje obremenitve dela.

Gibanje za Slovenijo

Navajajo povečanje učinkovitosti javne uprave v podporo zaposlovalnim in inovativnim gospodarskim projektom, učinkovit finančni nadzor ter stabilen bančni in finančni sistem brez praznih borznih balonov.

Lista Zorana Jankovića – Pozitivna Slovenija

Izpostavljajo odpravo kreditnega in birokratskega krča, pokojninsko in zdravstveno reformo ter spodbujanje javnih investicij, ki bi spodbudile tudi gospodarstvo. Pa še davčne olajšave za investicije z dodano vrednostjo.

Nova Slovenija

V stranki predlagajo davčno razbremenitev gospodarstva, poenostavitev administrativnih postopkov in odpravo plačilne nediscipline.

Stranka enakih možnosti

Treba je razmišljati o sodelovanju, in ne o tekmovanju in izločanju, torej vključevati vse člane družbe, tudi najšibkejše, poudarjajo. So za ekonomsko neodvisnost in zmanjšanje socialnih razlik ter udeležbo delavcev pri dobičku.

Stranka mladih – zeleni Evrope

Kreditna oziroma garancijska shema za uspešna podjetja, zemljiška politika v javnem interesu, ko se industriji poceni ponudi opremljena zemljišča, poenostavitev postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj, so njihovi predlogi ukrepov.

Stranka slovenskega naroda

Ključni ukrepi so, kot pravijo, nova korporacijska zakonodaja z reformo pravosodja in plačilno disciplino, inovativna fiskalna zakonodaja z znižanjem davkov ter načrtovano umeščanje dejavnosti v prostor.

Stranka za trajnostni razvoj Slovenije – TRS

V stranki menijo, da je treba staviti na lastne naravne vire: les, sonce, voda, plodna zemlja in izobraženo delovno silo. Ne bodo privolili v poskuse, da bi iz Slovenije naredili davčno oazo.

Zeleni Slovenije

Po njihovem mnenju je treba tehnološko prestrukturirati gospodarstvo ter pospešiti vlaganja v znanost, raziskave in inovacije. Menijo, da Slovenija potrebuje svojo banko, ki bo dobiček vlagala v izobraževanje, zdravstvo, socialo ...

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!