Umik države iz lastništva v podjetjih je v času krize, ko se je primanjkljaj v proračunu povečal, postal še bolj aktualen. S prodajo bi v Slovenijo tudi privabili tuje investitorje, ki bi podjetjem zagotovili svež kapital. A prodati ne bi smeli vsega, potreben je seznam strateških podjetij, v katerih naj država ohrani delež.
Stranke so odgovarjale na vprašanje, ali podpirajo nadaljnjo privatizacijo. Tiste, ki so odgovorile pritrdilno, so še razložile, v katerem sektorju naj bi ta potekala in kako naj bi dosegli najvišjo ceno. Navedle so tudi podjetja, v katerih mora država ohraniti večinski delež.
SD
V strategiji upravljanja državnega premoženja bi morali določiti strateške naložbe in odgovoriti, kakšne so prednosti in slabosti prodaje državnega premoženja, menijo. Ob prodajah so za to, da država ohrani kontrolni delež v podjetju in da njegov sedež ostane v Sloveniji, nasprotujejo pa prodaji ključnih infrastrukturnih podjetij ter največjih bank in zavarovalnic.
SDS
Nadaljnjo privatizacijo podpirajo, in sicer v skladu s programom prodaje državnih podjetij iz mandata Janševe vlade. Niso za prodajo za vsako ceno, preveriti je treba perspektive v posameznih panogah in nato oceniti racionalnost prodaje. V strateških podjetjih naj država obdrži 25 odstotkov plus delnico, umakne pa se iz tekočega vodenja, kadrovanja in poslovanja.

Zares
Privatizacije podjetij so zmeraj konkretno, in ne načelno vprašanje, pravijo. Gre za oceno finančnih in drugih učinkov morebitne prodaje, ki jo je mogoče opraviti le ob natančnih podatkih, ne pa na pamet. So za prodajo NLB, v kateri naj država ohrani kontrolni delež, s kupnino pa naj se dokapitalizira SID banko in se jo preoblikuje v razvojno banko.
DeSUS
Nadaljnjo privatizacijo podpirajo. Ker je mogoče bolje prodati dobro upravljana podjetja, ki poslujejo z dobičkom, so za zaostritev odgovornosti nadzornih svetov in upravnih odborov v državnih podjetjih. Država naj ohrani večinske deleže v gospodarski infrastrukturi, eni banki in eni zavarovalnici. V nekaterih družbah bi zadostoval 26-odstotni delež.
SNS
Privatizacije ne podpirajo na takšen način, kot je potekala do sedaj. Prodaja v obdobju recesije in s tem nizke vrednosti se jim zdijo vprašljive. Naložbe, kot so NLB, NKBM, Adria Airways, Slovenske železnice, Luka Koper itd., morajo ostati v državni lasti, a podpirajo tudi vstop strateških partnerjev.
SLS
V bankah in zavarovalnicah naj država ohrani 25 odstotkov in eno delnico. Pri družbah, ki upravljajo infrastrukturne objekte, naj infrastrukturni del ostane v 100-odstotni lasti države, upravljanje pa se podeli prek koncesije. Iz preostalega dela lastništva naj država postopoma na pregleden način izstopi, predlagajo.
LDS
Ne zavzemajo se za prodajo državnega premoženja za vsako ceno. Država naj ohrani večinski delež le v strateških naložbah, kot so električno in plinsko prenosno omrežje, električno distribucijsko omrežje, proizvajalci elektrike, ki imajo v lasti hidroelektrarne, pošta, delno Luka Koper. Podpirajo pa prodajo NLB strateškemu partnerju.

Demokratična stranka dela
V stranki ne podpirajo brezglave razprodaje državnega premoženja. Država mora ohraniti delež v strateških gospodarskih panogah, skladnih s kohezijskim modelom EU 2013–2020.
Državljanska lista Gregorja Viranta
Nadaljnjo privatizacijo podpirajo. V državni lasti naj ostanejo tisti javni zavodi in podjetja, ki ponujajo javne dobrine in storitve, denimo na področju železnic in energetike. Država naj vodilno vlogo ohrani tudi v zdravstvu in šolstvu, umakniti pa se mora iz lastništva v vseh gospodarskih družbah, a ni treba hiteti, menijo.
Gibanje za Slovenijo
Privatizacija da, a nikakor za vsako ceno, pravijo. Poteka naj na področjih, ki niso strateškega pomena, pri strateških naložbah pa naj država ohrani kontrolne deleže, ki omogočajo razvoj teh panog. Privatizacija naj ne bo namenjena polnjenju prazne državne blagajne, ampak naj pospešuje zaposlovalno in razvojno politiko.
Lista Zorana Jankovića – Pozitivna Slovenija
Privatizaciji nasprotujejo, saj podjetij, ki poslujejo slabo, ni mogoče prodati, razen za zelo nizko ceno. V strateško pomembnih podjetjih naj država obdrži 25 odstotkov plus eno delnico. Da neko podjetje dobro posluje, ni posledica lastništva, temveč predvsem dobrega vodstva in motivacije vseh zaposlenih, poudarjajo.
Nova Slovenija
Umik države iz gospodarstva dolgoročno podpirajo, vendar bi bila prodaja državnih podjetij v tem trenutku zaradi doseganja najnižje cene neracionalna. Večinski delež mora po njihovem mnenju država ohraniti v nekaterih infrastrukturnih podjetjih, npr. hidroelektrarne, letališče, Luka Koper.
Stranka enakih možnosti
Nadaljnje privatizacije ne podpirajo. So za ohranitev kakovostnega javnega zdravstvenega in socialnega ter pokojninskega sistema.

Stranka mladih – zeleni Evrope
Država mora ohraniti lastništvo nad infrastrukturo in v strateških panogah ter vzpostaviti učinkovit sistem vodenja in upravljanja, pravijo. So proti privatizaciji zdravstva in zdravstvenih zavodov. NLB naj poišče strateškega partnerja, vendar mora ostati v večinski slovenski lasti.
Stranka slovenskega naroda
Privatizaciji nasprotujejo. Zavedajo se močno izraženega interesa po dokončnem plenjenju vsega družbenega premoženja, ki poleg stabilnih delovnih mest in osnovnih dobrin, nujnih za preživetje (voda, energija, zdravstvo, telekomunikacije, prometna infrastruktura ...), skrbi tudi za socialno vzdržnost naše družbe.
Stranka za trajnostni razvoj Slovenije – TRS
Zavzemajo se za odprodajo državnih deležev v dejavnostih, ki so nasprotne načelom trajnostnega razvoja. Vztrajajo pa pri državnem lastništvu v ključnih dejavnostih za razvoj družbe kot celote – sem spadajo naravni viri, infrastruktura, banke, strateške gospodarske panoge.
Zeleni Slovenije
Država mora ostati lastnik ali pomemben solastnik gospodarskih subjektov na področju energetike ter prometnih poti in ene banke, navajajo. Med strateškimi prioritetami na področju državnega lastništva so tudi kmetijska zemljišča, voda in gozdovi. Glede bank sicer menijo, da čas za prodajo trenutno zaradi nižje tržne vrednosti ni primeren.
Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.