Predsednik SD in premier Borut Pahor je v intervjuju za Delo dejal, da o kandidaturi za predsednika države ne razmišlja, je pa potrdil, da gre na državnozborske volitve in da je spet pripravljen prevzeti tudi mandatarstvo, če bi se ljudje tako odločili.
Na vprašanje, ali bo spomladi prepustil predsedniško mesto v SD svojemu nasledniku, pa je Pahor odgovoril le: Vse ob svojem času.
Voljo, da želi nadaljevati, ima "zaradi izkušenj, ki si jih je pridobil v zadnjih letih, in sposobnosti presoje, kaj je bistveno. Če v letu 2009 ne bi rešili slovensko-hrvaških sporov, bi bila zaman vsaka pomoč gospodarstvu, ker bi imeli tako hude varnostne probleme. Sposobnost strateške presoje je v kriznih razmerah ključna," poudarja.
"Nismo storili vsega, a večino pomembnih odločitev, ki smo jih sprejeli, bi sprejel še enkrat," trdi premier. "Slovenijo smo obvarovali pred hudimi socialnimi stiskami, nestrpnostjo, sovraštvom, znali smo stvari premikati naprej, kljub nepotrebnim in nekoristnim aferam. In če javnost meni, da je zdaj slabo in hudo, se ne zaveda, kaj nas šele čaka v naslednjih letih," je dejal Pahor.
Ob tem meni, da ljudje verjamejo, da bo že zamenjava človeka sama po sebi prinesla spremembe na bolje. "Zdi se jim, kar je hudo zmotno, da ne more biti slabše. Lahko je veliko slabše," opozarja.
"Politični tekmeci obljubljajo nekaj, kar je oddaljeno od realnih možnosti"
Slovenija obvladuje svoje javne finance, javni dolg je pod maastrichtskimi kriteriji, primanjkljaj bo letos znašal okoli pet odstotkov, je zatrdil Pahor in dejal, da je problem, da smo z zavrnitvijo pokojninske reforme na referendumu dali znamenje finančnim trgom, da smo država, ki se težko prilagaja. "To me najbolj skrbi in to bo ena od najresnejših nalog politike v naslednjem mandatu," je dodal.
Potrebna bo še odločitev o dokapitalizaciji bank in sprejeti bo treba intervencijski zakon o podaljšanju zamrznitve plač v javnem sektorju, pokojnin in socialnih transferjev, je ocenil.
Ob tem je prepričan, da velika večina političnih tekmecev obljublja nekaj, kar je po njegovem mnenju zelo oddaljeno od realnih možnosti. Dejstvo je, da se je evroobmočje znašlo v hudi dolžniški krizi, poudarja.
Evropa na dolgi rok izgublja položaj, ki ga je imela po 2. svetovni vojni. Evropa je v krču, ker svoje socialne dimenzije ne more več vzdrževati, zato prihaja do hudih kriz. Poleg tega je zašla še v hudo dolžniško krizo, svari Pahor.
Edina dobra stvar te krize je, pravi Pahor, da je prisilila zlasti politiko, da se zamisli nad procesi, ki so tekli v družbi in bi jo dolgoročno ogrozili. "Govorim o prvotni akumulaciji kapitala in o privatizaciji družbene lastnine. O pravilih, ki so omogočala, da so imeli nekateri pri tem privilegiran položaj," pravi in ugotavlja, da je bilo vse preveč povezano s politiko. Dodaja, da so tudi zato ustanovili agencijo za upravljanje kapitalskih naložb. "Morda izvedba ni najbolj posrečena, ampak to je bila tudi ena od obvez OECD," pravi.
Sicer pa je prepričan, da ima Slovenija velik ugled v svetu, kljub neuspehu pri kandidaturi za nestalno članico varnostnega sveta OZN. Glede kritik vodje opozicije Janeza Janše pa izpostavlja, da so kljub Janševim prizadevanjem, da se odnosi s Hrvaško ne bi uredili, to storili, dobili sedež evropske agencije Acer in vstopili v OECD.
O nedavnih odhodih poslancev iz stranke SD pa pravi, da to ni nič posebnega, da gre stranka naprej in da je dovolj enotna, glede na razmere.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.