Nadaljevali boste s pokojninsko reformo. Boste predlagali takšno, kot ste jo že, ali ste morda pripravljeni kaj popustiti glede na hud referendumski poraz oziroma kje ste naredili napako, da je niste uspeli udejanjiti?
Glede na to, kaj predlagajo moji kolegi, predsedniki vlad v drugih državah, kjer so že popravili upokojitveno starost in predlagajo vnovičen dvig, bom zaenkrat zadovoljen, če bomo dosegli dogovor o predlogu, ki ga je dala vlada, torej 65 let.
Si upate napovedati, da bi vam še enkrat z reformo uspelo?
Nobena država na referendumu ni sprejemala pokojninske reforme in prav v vseh, kjer so dvigali upokojitveno starost, je prišlo do ostrih protestov ljudi. Mi smo bili edina država, ki je reformo sprejemala na referendumu. Mislim, da je šlo za zelo dvorezno odločitev sindikatov. Pokojninska reforma je bila skrbno pripravljena in njena zavrnitev nas je v bistvu stala tega,da je danes cena denarja na finančnih trgih za Slovenijo skoraj štirikrat ali petkrat dražja, kot je bila glede na referenčno ceno nemške obveznice pred padcem pokojninske reforme. Torej padec pokojninske reforme je trge zelo vznemiril. Tudi zavrnitev interventnega zakona, ki smo ga pregledali, da bi konsolidirali javne finance, ni odmevala dobro. Naj vam povem, SD gremo pred ljudi z dvignjeno glavo in vsakemu lahko pogledamo v oči. Ohranili smo socialno varnost in to v času, ko smo konsolidirali javne finance, da imamo petodstotni primanjkljaj in daleč pod Maastrichtom javni dolg. Imamo izkušnje in imamo sposobnost presoje. Ne bomo rešili vseh problemov v naslednjih štirih letih, smo pa sposobni razumeti, kaj je dolžinska kriza in se iz nje izkopati.
Zakon o referendumih bi popravili tako da bi ga lahko razpisali samo po volji ljudstva, torej s 40.000 podpisi, ne bi pa več te odločitve prepuščali politikom. Zakaj?
Zato ker imajo politiki neposredno možnost vplivati na svoje odločitve, prav je, da imajo to pravico ljudje.
Vi bi Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb prevetrili, večina strank bi jo ukinila. SLS na primer predlaga celo, da bi državno premoženje prenesli pod neposredno odgovornost predsednika vlade. In ravno tu je očitek vam, da ste se z ustanovitvijo agencije predvsem želeli izogniti odgovornosti za sprejemanje odločitev, v tem primeru o prodajah in upravljanju z državnim premoženjem …
Celo tranzicijo je vlada, predvsem koalicijske stranke, imela v rokah škarje in platno in si delila vojni plen z volitev tako, da je s kadrovskimi in drugimi odločitvami politično posredovala v gospodarski prostor. Mi smo vstopili v družbo najbolj razvitih držav na svetu. Temeljno priporočilo te družbe je bilo ustanovitev agencije, ki bo razbremenila politiko te plenilske vloge. Norvežani so potrebovali štiri desetletja, da so ustanovili tako agencijo, s katero so zadovoljni. Vem pa, zakaj mnogi želijo, da bi jo ukinili. Zato da bi znova dobili v roke škarje in platno, da bi vplivali na odločitve, za katere jaz presojam, da so v škodo gospodarstva. Ne pravim, da so vse odločitve agencije dobre, samo če bomo agencijo ukinili samo zato, ker politika z njo ni zadovoljna, vam to o politiki pove več kot o agenciji.
Obljubljate davčne olajšave, na primer ukinitev davka na dobiček za lesno industrijo, logistiko, turizem. Koliko bo iz tega izpada iz proračuna? S čim boste ta izpad nadomestili?
Naredili smo izračune, ki so pokazali, v katerih nišah ima Slovenija primerjalne prednosti na konkurenčnem trgu in ugotovili, da se da tukaj zaradi naravnih danosti, ki jih Slovenija ima, z olajšavami za investicije in zaposlovanje narediti korak naprej k okrepljeni gospodarski rasti.
V zakon o javnih financah, ki ga bomo upam sprejeli v naslednjem mandatu, v tem ni bil, smo postavili limit, torej dolg v BDP 48 odstotkov, čez ta limit ne bomo šli. Subvencije bodo tako visoke, da bodo spodbujale gospodarsko rast, ne bodo pa prizadele višine dolga.
Sami pravite, da boste le nadaljevali začrtano pot, ker da je ta dobra. Ste res tako prepričani glede na podporo, ki vam jo v anketah trenutno izkazujejo volivci?
Nobena vlada nima visoke podpore. Je Slovenija v teh treh letih, ko smo dobili precej slabo finančno in gospodarsko dediščino, tako da država ni bila pripravljena na krizo, prišla med države, ki so v rumeni ali rdeči coni glede dolžniške krize v evru? Smo pustili ljudi, ki so bili siromašni, ki so izgubili delo, ki so manj izobraženi, na cedilu? Nismo jih pustili. Smo opustili vlaganja v raziskave in razvoj? Nismo. Smo subvencionirali gospodarstvo? Milijardo in pol smo delali za to. Rešili smo spor s Hrvaško.
Če ne bi verjel, da smo v tem času storili vse po svoji najboljši vesti, ne vedno vse prav, vse pravočasno, ampak vendarle naredili tisto, kar je bilo strateško najbolj pomembno, se jaz ne bi upal še enkrat nagovoriti ljudi, da nas volijo. Zaupam, da bodo s časom, ko bodo primerjali programe in obljube, videli, da smo v treh letih, kljub kritikam, ki smo jih bili deležni, naredili veliko in da lahko gremo naprej ter da je to prava pot. Temeljna strategija Slovenije, kot jo vidimo SD, je storiti vse, kar je potrebno, in tukaj biti zelo fleksibilni v programu, da ostanemo v evrski valuti z Nemčijo in Francijo.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.