Ali kandidati za predsednika države darujejo v humanitarne namene?

Življenje postaja vse dražje, draginja pa ne reže le v življenja socialno najšibkejših, ampak tudi v življenja zaposlenih ljudi. Teh, ki potrebujejo pomoč pri plačevanju položnic in nakupu prehranskih izdelkov, je tako iz dneva v dan več. Pisali smo že, da se skladišča humanitarnih organizacij praznijo, vse manj pa je donatorjev, ki so do sedaj lahko pomagali najšibkejšim, saj tudi sami občutijo draginjo.

In v težkih časih ljudje radi vidimo, da drugim ni vseeno, da nam priskočijo na pomoč ne le z besedami, ampak tudi z dejanji. In predsednik države kot najvišji politični funkcionar bi moral biti prvi, ki bi ljudem pokazal, da mu lahko zaupajo in da jim bo pomagal. Zato smo preverili, kako humanitarni so kandidati za predsednika države. Njihove odgovore objavljamo po vrsti, kot bodo navedeni na volilnih lističih.

Milan Brglez

Milan Brglez pravi, da redno daruje v humanitarne namene, zadnjič pa je daroval pred tednom dni. Drugim pomaga tudi s konkretno pomočjo, in sicer tako da komu od starejših pomaga poprijeti kakšne vrečke in jih zložiti v avto ter tudi na druge načine. 

Brglez tudi pojasnjuje, da se draginji ne bo mogoče izogniti, poudarja pa, da je na državi, da jo blaži oziroma skuša narediti vse, da ne bo prizadela še najbolj tistih, ki so že danes na robu dostojnega življenja. Meni tudi, da bi država morala narediti več, da ne bi bilo vse breme pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo, na humanitarnih in nevladnih organizacijah. "Nevladne organizacije so lahko dopolnilo države, ne morejo pa opravljati nalog države," pravi. 

Anže Logar

Tudi Anže Logar skuša pomagati, ko naleti na primere, ki ga pretresejo. Zadnjič je daroval sredi septembra. Sicer pa, če se le da, skuša pomagati tudi na druge načine. "S svojimi dejanji, spodbujanjem dobrodelnosti, podporo zakonom, ki izboljšujejo položaj tistih, ki so pomoči potrebni. Tudi kot minister sem podprl več humanitarnih akcij (darovanje računalniške opreme, podpora mladim junakom in otrokom z rakom)." 

Glede draginje, ki jo vsak dan bolj občutimo, pa Logar pojasnjuje, da morata vlada in zakonodajalec v najkrajšem možnem času pripraviti ukrepe za blaženje te krize s posebno pozornostjo do najranljivejših. "S krepitvijo gospodarske moči države, z oblikovanjem stabilnega gospodarskega okolja in s spodbudno davčno politiko blaginja raste. Uspešna podjetja so v takšnih razmerah bolj pripravljena družbeno koristno delovati v prid najranljivejših. Naloga države je, da oblikuje za rast in razvoj spodbudno okolje, hkrati pa s sistemskimi ukrepi poskrbi za najranljivejše."

Janez Cigler Kralj

Janez Cigler Kralj je tudi redni darovalec v humanitarne namene, posebej pa se spomni zadnje bolj odmevne akcije Karitasa, kjer so z zbranimi sredstvi revnim družinam v Afriki in Albaniji pomagali kupiti koze. Poleg denarnih sredstev daruje tudi rabljena otroška oblačila, prav tako kupuje tudi revijo Kralji ulice.

Draginja, ki se vse bolj zažira v naša življenja, je po njegovem mnenju trenutno zelo velik problem, zato je prepričan, da je omenjeno krizo treba reševati kot skupnost. Kot je izpostavil, so v NSi predlagali več ukrepov, da bi ljudem povečali dohodke, da bi lažje preživeli energetsko in prehransko draginjo. Sicer pa je mnenja, da mora država poskrbeti, da imajo nevladne organizacije, ki pridejo lažje do ljudi in imajo v družbi na humanitarnem področju poleg države zelo veliko vlogo, dobre pogoje za svoje delovanje.

Miha Kordiš

Miha Kordiš je član 5ke za nasmeh, ki pomaga otrokom pri plačilu šolskih kosil, pa tudi Delavske svetovalnice, ki pomaga zlasti prekarnim delavcem in revnim pri bitkah z delodajalci in državo ter še dveh sindikatov, ki zastopata zaposlene. Prav tako je ob obisku ustanovnega zbora sindikata kulturnih delavcev prekarcev v kulturi ZASUK 2. 10. daroval 50 evrov za lažji začetek organiziranja. Poleg rednih mesečnih članarin, ki jih plačuje za omenjene organizacije, pa tudi v sklopu tako prostočasnih kot terenskih aktivnosti deluje kot sindikalni aktivist in pomaga delavcem pri organiziranju za njihove pravice, še posebej v časih odprtega konflikta, kot je stavka. 

Sicer pa Kordiš meni, da je ljudem v stiski potrebno pomagati takoj, saj se vsakodnevno sprašujejo, kako napolniti hladilnik, kako poravnati položnice za elektriko in ogrevanje. Kot še pravi, je treba premagati predvsem razloge, zakaj inflacijo sploh imamo. "Draginje ni sprožila vojna v Ukrajini, ta jo je le razširila in poglobila. Občutno se je začela že lansko jesen. Preprosto ker je preskrba z energenti organizirana tržno, globalni dobavitelji pa so postpandemično obdobje izkoristili za dvig svojih profitov in za talca vzeli tako države kot ljudi. Samo zato, ker so lahko. S tem so sprožili inflacijsko spiralo in postavili zgled, ki so mu korporacije v drugih panogah sledile," je pojasnil. Dodal je, da moramo kot družba prelomiti ne le z odvisnostjo od fosilnih goriv, ampak tudi s tržnim režimom preskrbe s temeljnimi dobrinami, ki koristi izključno špekulantom. "Korporativno moč je potrebno omejiti z regulacijo cen in nacionalizacijo strateške infrastrukture ter kritičnih gospodarskih panog. Če bi imeli socialno državo, kot bi jo morali imeti, revščine ne bi bilo. Ne med zaposlenimi ne med brezposelnimi, niti med otroki ali upokojenci," je zaključil.

Nataša Pirc Musar

Nataša Pirc Musar je povedala, da v humanitarne namene že vrsto let daje znatna sredstva tako posameznikom kot tudi organizacijam. "To delam iz srca, ne pa zaradi osebne promocije." Jo pa kot podjetnico, mater, žensko, državljanko in kandidatko za predsednico skrbi stanje, v katerem smo se znašli, saj od vlade zahteva dodatni napor in razmislek ne le zgolj kako, temveč predvsem kako hitro pomagati prizadetim. 

Po njenem mnenju bi država morala narediti več, še posebej v času, ko doživljamo tako resno ekonomsko krizo kot sedaj. "Žalostno je, da moramo imeti v družbi organizacije, ki prek fizičnih oseb zbirajo sredstva za svoje sorojake ali begunce, da jim pomagajo prebroditi socialne, zdravstvene ali druge oblike stisk, zaradi katerih so potisnjeni na družbeni rob." Pirc Musarjeva je izrazila veselje, da smo Slovenke in Slovenci narod dobrosrčnih in solidarnih ljudi, kar smo dokazali že velikokrat, in prepričana je, da bomo takšni tudi ostali. Je pa še dodala, da so nevladne organizacije pomemben korektiv oz. pomočnik vlade pri blaženju socialnih stisk.

Vladimir Prebilič

Humanitaren je tudi kočevski župan Vladimir Prebilič, ki vsak mesec del dohodka nameni različnim dobrodelnim organizacija. Zadnjič je tako daroval prejšnji mesec. "Prav tako redno namenjam tudi odstotek dohodnine, in sicer Društvu za zaščito živali Kočevje." Si pa tudi kot župan v občini prizadeva zagotoviti vključujoče okolje, kjer, kot pravi, ima vsakdo možnosti za razvoj svojih potencialov. Ustanovil pa je tudi Županov sklad, kjer vsako leto občanom namenijo okoli 5000 evrov donacij. Dodal je še, da je njihova občina tudi prostovoljstvu prijazna občina.

Sicer pa se Prebiliču zdi nedopustno, da nekdo, ki pošteno dela, zasluži manj, kot je potrebno za dostojno življenje in da je čedalje več ljudi, tudi zaposlenih, odvisnih od različnih oblik pomoči, ki jih nudijo humanitarne organizacije. Temelj socialne države mora biti tako po njegovem mnenju dostojno življenje za vse in pravičen dostop do vseh javnih storitev. "Vladi polagam na srce, da 1) sprejme nujne ukrepe, ki bodo socialno najšibkejšim pomagali preživeti draginjsko zimo in 2) prične s strateškim reševanjem ključnih vprašanj državljank in državljanov, med katere zagotovo sodijo tudi energetska in prehranska samooskrba in dostop do pitne vode, ki je sicer zapisan v ustavi." Prepričan je tudi, da bo treba sprejeti družbeni dogovor o tem, kako nasloviti ta ključna vprašanja, ki bodo terjala tudi nekaj odrekanja v smislu prekomerne potrošnje dobrin.

Prebilič tudi meni, da bi država morala poskrbeti za pogoje za dostojno življenje državljank in državljanov, saj se mu zdi nedopustno, da nekdo, ki dela za polni čas, prejme plačo, ki je nižja od življenjskih stroškov. "Dodatno so izpostavljeni tudi številni prekarni delavci in delavke. Vsiljena prekarnost ni zagotavljanje fleksibilnega trga dela, temveč ustvarjanje neenakih odnosov med delodajalci in delojemalci, pri čemer so drugi v izrazito podrejenem položaju. Fleksibilizacija trga delovne sile ne sme voditi v izkoriščanje delavk in delavcev," je prepričan.

Kot dodaja, bi morali težave začeti reševati pri mladih, saj je na njih odločitev, da si prihodnost ustvarijo v Sloveniji. Ob tem je izpostavil tudi reševanje prvega stanovanjskega problema, saj prav slednji ključno opredeljuje, kje si bodo mladi ustvarjali prihodnost. Po njegovem mnenju se tega politika premalo zaveda, saj da ima generacija, ki predstavlja odločevalce v Sloveniji, to vprašanje rešeno.

Sabina Senčar

Tudi kandidatka za predsednico Sabina Senčar redno daruje v humanitarne namene. Zadnjič je tako darovala pretekli teden. Na vprašanje, ali še kako drugače pomaga drugim, pa je odgovorila, da je njen poklic pomoč drugim.

Sicer pa ima Senčarjeva glede draginje, ki jo že občutimo, občutek nemoči in jeze, ker je nismo uspeli preprečiti. Prepričana je, da bi lahko država naredila vse in še več s preteklo politiko, da bi omejili število pomoči potrebnih.