Pirc Musarjeva: Na polnočnici sem bila že velikokrat

Javnost je pravnico Natašo Pirc Musar nekoč poznala predvsem kot novinarko in televizijsko voditeljico. Pozneje je bila dva mandata pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja. Leta 2014 je bila izvoljena za direktorico RTV Slovenija, a je bil nato postopek razveljavljen. Istega leta je ustanovila svojo odvetniško pisarno, v kateri še vedno deluje. Med drugim je v Sloveniji zastopala tudi interese nekdanje ameriške prve dame Melanie Trump. Zdaj pa bi rada kot prva ženska v zgodovini Slovenije zasedla mesto predsednice države. Ob tem je večkrat poudarila, da se v kampanjo podaja brez bremen strankarske preteklosti, kot predsednica pa da se bo zavzemala za človekove pravice, vladavino prava in pravno državo.

Javnomnenjske raziskave ji napovedujejo uvrstitev v drugi krog, saj naj bi poleg SDS-ovega Anžeta Logarja prejela največ glasov. 

Kandidaturo za predsednico republike je najavila prva med kandidati, za njeno vložitev pa je nato zbirala podpise volivcev. Že vse od kandidature se v medijih pojavljajo različne zgodbe. Ji je morda žal, da je kandidaturo napovedala prezgodaj? "Ni bilo prezgodaj, zavedala sem se, da moram ta korak narediti prva. Nekako sem vedela, da bom težko dobila podporo etabliranih strank, da bom praktično s svojim štabom sama za vse. Predvsem pa sem morala začeti zgodaj zaradi tega, ker sem zbirala podpise. Ta pot je bila kompleksna, naporna in tega seveda ne moreš narediti en mesec pred volitvami," je pojasnila svoje razloge za ta korak.

Za njo je svojo kandidaturo napovedala tudi Marta Kos, s katero sta bili ustanoviteljici združenja za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja Ona ve. Kot pravi, je bila kandidatura osebna odločitev obeh. "Z Marto sva z velikim veseljem in entuziazmom ustanovili združenje Ona ve. Tudi takrat smo se pogovarjali, ali je prav, da članice združenja Ona ve gredo v politiko. Na koncu smo nekako prišli do zaključka: zakaj pa ne, saj je tudi politika poklic. Ženske ga nedvomno lahko dvignemo na višji nivo in drugače komuniciramo. In nenazadnje mi je bilo resnično žal, da se je iz te bitke umaknila. Namreč, vsebine in energičnost, ki bi jih obe imeli v tej predvolilni kampanji, so nekaj, kar bi si sama želela ... Torej, več mehkih, ženskih tem in predvsem kulturnega dialoga," je dejala Pirc Musarjeva.

V času, ko je bila informacijska pooblaščenka, je sodelovala tako z levo-sredinskimi kot desno-sredinskimi vladami. In takrat je dejala, da je ne marajo ne levi ne desni in da to pomeni, da nekaj dela prav. "Zakon o dostopu do informacij javnega značaja je bil zakon, ki so ga zelo oboževale opozicijske stranke, stranke, ki so bile na oblasti, pa seveda manj, ker se jim je gledalo pod prste. V desetih letih mandata informacijske pooblaščenke sem delala pod tremi vladami, nobena ni bila z menoj zadovoljna," je spomnila.

Pirc Musarjeva je že 15 let strokovnjakinja Sveta Evrope za področje prava, varstva zasebnosti in pravice do svobodnega izražanja. "Sodelovala sem z mnogimi vladami po Evropi. Bila sem glavni ocenjevalec za vstop Švice v Schengen. Za vstop Bolgarije in Romunije sem svetovala bolgarski in romunski vladi. Skratka, celo življenje me spremljajo temeljne človekove pravice, vladavina prava," je poudarila in dodala, da je kljub temu okoli 80 odstotkov strank njene odvetniške pisarne posameznikov in posameznic. "Res je, da javnost bolj pozna medijsko odmevne primere, kar je razumljivo. Ukvarjamo se z medijskim pravom. Ampak, glavnina strank so res posameznice in posamezniki in naša glavna pravna disciplina je ravno delovno pravo. In veliko, veliko več primerov je bilo, ko smo zastopali delavce proti delodajalcem, ki so kršili zakonodajo."

Bi pomilostila koga od strank, ki jih je zagovarjala?

Med medijsko bolj odmevnimi strankami, ki jih je zagovarjala, je bil tudi Sergej Racman. Prvoobtoženi v aferi zlorabe prostitucije v lokalu Marina je bežal pred roko pravice, na koncu so ga dobili v Kanadi. Kot njegova odvetnica je takrat sporočala, da se Racman odgovornosti ne izmika, a da pričakuje "ohranitev dostojanstva". "Mi smo gospoda Sergeja Racmana zastopali samo v enem majhnem segmentu, ne v kazenskih postopkih, ampak v segmentu medijskega prava, ko se je govorilo o tem, če se prav spomnim, da bi se ga pripeljalo v Slovenijo. In takrat me je gospod Racman prosil, če se nekako poskusi doseči, da ne bo kot cirkuški tiger v medijski areni," pravi Pirc Musarjeva.

Predsednik republike ima edini v državi tudi pristojnost pomilostitve obsojenih. Aktualni predsednik Borut Pahor je bil pri tem bolj zadržan od svojih predhodnikov. V dveh mandatih je ugodil osmim prošnjam za pomilostitev, o petih še ni odločil. Po drugi strani je Milan Kučan pomilostil 200 oseb, Janez Drnovšek 99, Danilo Türk pa 19. Kako pa sama gleda na to pristojnost predsednika? "Akt pomilostitve je akt milosti. Zato ga seveda kot razvita demokracija imamo v naši zakonodaji. In edini, ki ta akt milosti lahko sprejme, je seveda predsednik oz. predsednica države. Veliko varovalk je v zakonu, ki gre čez strokovno komisijo. Predsednik oz. predsednica je na koncu tisti/-a, ki se odloči. Če mene vprašate, je glavni element pri aktu pomilostitve ta, da mora predsednica presoditi, ali se je človek dovolj pokesal, dovolj časa preživel v zaporu, da se lahko vrne nazaj v družbo in družbi še kaj da. Mi imamo našo penološko stroko zapeljano v to smer, da je treba vsakemu dati priložnost. Res pa je, da so praviloma vsi predsedniki pri tem konservativni," je dejala. 

Spomnila je tudi, da so se v času Kučanovega predsedovanja pomilostitve izvajale še po stari, jugoslovanski, zakonodaji. Pozneje pa se je zakonodaja spremenila, posledično so se zmanjšale tudi pomilostitve. Če bi bil denimo Racman obsojen in bi jo nekoč prosil za pomilostitev, ali bi ga sama pomilostila? "Prej ne kot ja," je zagotovila. 

O Kučanovi podpori

Na predsedniških volitvah nastopa kot neodvisna kandidatka, čeprav ji na desnem polu očitajo "strice iz ozadja", saj jo je podprl nekdanji predsednik Milan Kučan. "Se vam res zdi, da Milan Kučan razdvaja Slovenijo? Gospod Milan Kučan dela točno tisto, v kar jaz verjamem. Bil je branik ustave in ustavnih pravic. Podprla sta me dva nekdanja predsednika. Nisem dobila podpore strank, neodvisno držo imam že celo življenje. Nikoli nisem bila v nobeni stranki. To, da sta me podprla dva edina še živeča nekdanja predsednika, mi je bilo res zelo ljubo pri srcu. To, da dva menita, da bom njuna dostojna naslednica, sem lahko samo vesela," je dejala. 

Priznala je, da se je v času kampanje pogovarjala tako s Kučanom kot s Türkom. "Predvsem se z njima z največjim veseljem in užitkom pogovarjam o mednarodnih odnosih, o zunanji politiki. To so stvari, ki me zelo zanimajo. Jaz jih poznam z enega drugega vidika, kot ekspert Sveta Evrope, kot glavna pogajalka po razkritjih Edwarda Snowdena sem se za Evropsko komisijo pogajala v ZDA. Spoznala sem ta drugi, pogajalski, vidik mednarodnih odnosov. Mednarodni odnosi pa so mnogo več. Gospod Danilo Türk je ekspert s področja mednarodnih odnosov, kakršnega Slovenija še ni imela. Gospod Milan Kučan pa mi je dal vpogled v dogajanje na Zahodnem Balkanu. Predvsem pa njega vidim kot predsednika, ki je državi vladal v tistih najhujših časih osamosvajanja. Skratka, od vseh predsednikov, ki smo jih imeli do sedaj, je zagotovo imel daleč najtežjo vlogo," je poudarila.

Kaj bi obdržala iz mandata Boruta Pahorja?

Čeprav je bila v preteklosti večkrat kritična do aktualnega predsednika Boruta Pahorja, pa priznava, da je neke stvari počel dobro. "Brdo-Brioni je recimo proces, ki bi ga želela nadaljevati. Zelo zelo veliko je gospod Pahor naredil za slovenske manjšine. Pred dvema mesecema sem bila v Repentaborju pri Slovencih v Italiji in so ga res zelo pohvalili. In če kdo, je predsednik oz. predsednica tisti/-a, ki mora biti nek vezni člen med slovenskimi manjšinami izza naše meje, in tu mu gre vse priznanje," je prepričana. 

Sicer pa, kot pravi, od predsednika republike pričakuje več. "Gospod začne zelo dobro korak številka ena, recimo razprave o družbeno pomembnih temah v predsedniški palači ... Sama sem bila na eni o sovražnem govoru. Ampak zame je potem potrebno narediti še korak ali dva naprej. Korak številka dve je, da dobiš nek zapis, o čem smo se strinjali, o čem se nismo strinjali. Korak številka tri je: strinjali smo se o tej točki, a lahko tukaj vsi skupaj, levi in desni, nekaj naredimo? To je tisto, v čemer bi želela nadgraditi predsedovanje gospoda Pahorja," je pojasnila. 

'Vprašajmo se, kakšno je davčno okolje v Sloveniji'

Njeno predsedniško kampanjo so zaznamovali tudi davčna optimizacija in posli njenega soproga. "Edina od predsedniških kandidatov sem, ki sem objavila tudi premoženje svojega moža. Ko govorite o drugih partnerjih oz. partnericah, saj niste nikogar vprašali, nihče ni povedal. Jaz ne vem, ali ima kdo od njih kakšno podjetje ali ne. Jaz sem sama vse objavila vnaprej," je na vprašanje o tem odgovorila Pirc Musarjeva. 

Dodala je, da s svojim soprogom Alešem živi že 25 let. "Zaupam mu kot možu, prijatelju, očetu mojega sina. Vem, da dela zakonito. 25 let sva oba pod drobnogledom javnosti. Če kaj, vam lahko zagotovim, da oba vse davke plačujeva v Sloveniji in da njegova podjetja poslujejo zakonito. Zdi se mi pa neprimerno, da se v nič daje gospodarstvenike, ki uspejo s svojimi rokami, s svojim znanjem. Velikokrat naredim primerjavo s športniki. Športniki služijo milijone, nekateri celo že kje blizu milijarde," je dejala. 

In kako sama gleda na denimo Primoža Rogliča, slovenskega vrhunskega športnika, ki pa davke plačuje v Monaku? "Dajmo se potem raje vprašati, kakšno je davčno okolje v Sloveniji. Večkrat sem že povedala, ko se pogovarjam z gospodarstveniki, da je tisto, kar gospodarstvo potrebuje, predvidljivo davčno okolje. To pomeni, da če ti želiš investirati v neko okolje, v Sloveniji ali pa v tujini, si želiš, da vsaj za 5, 10 let vnaprej veš, kaj te čaka. Da veš, kako se ti bo investicija obrnila. V Sloveniji davki niso predvidljivi," je dejala in dodala, da ima vsa podjetja registrirana v Sloveniji. Kaj pa njen mož, ki bi bil ob njeni morebitni izvolitvi prvi mož? "Zame je najbolj pomembno, da posluje zakonito in da vse davke kot fizična oseba plačuje v Sloveniji ... In to ne malo," je poudarila. 

Kratki odgovori na nekaj hitrih vprašanj

Če ne postanete predsednica države, bi bil to za vas velik poraz?

Ne.

Ali bi Slovenija predsedniku oz. predsednici morala zagotoviti predsedniško rezidenco?

Da, pa ne zaradi mene. Jaz je ne potrebujem. Gre za zunanji videz. Slovenija je edina država v Evropi, ki je nima.

Ali bi imeli težave obiskati polnočnico, če vas tja kot predsednico povabi nadškof?

Ne. Na polnočnici sem bila že velikokrat.

Ali se slovenska cerkev učinkovito bori s pedofilijo in spolnimi zlorabami?

Žal ne.

Ali podpirate davčno optimizacijo, kjer podjetje plača manj davka, je pa res, da Slovenija s tem dobi manj denarja?

Tega ne podpiram. Podpiram pa, da vsak podjetnik razmisli, kako izvesti svoje poslovanje, da bo zagotovil plačo za svoje delavce.

Ali podpirate legalizacijo marihuane? 

Da.

Ali bi obdržali dan odprtih vrat ob praznikih, kot je to uvedel predsednik Pahor?

Da.

Ali bi obdržali častno stražo?

Odvisno, kdaj. Ob kakšni inavguraciji funkcije, kot je bilo zadnje imenovanje predsednice Računskega sodišča, se mi zdi, da to ravno ni bilo primerno. Ampak, častna straža da nek videz slovesnosti in državnosti.

Ali bi leteli na srečanja s falkonom ali z redno linijo?

Zagotovo s falkonom. Če falkon ne leti, je dražje, kot če stoji prazen na stezi.

Ali se vidite tudi kot predsednica za generacijo milenijcev in generacijo, ki prihaja?

Moj sin je milenijec, zelo dobro jih razumem.

S kom bi se v drugem krogu raje pomerili? Z Logarjem ali Brglezom?

Z Logarjem.

Kdo bi bil vaša izbira, če se sami ne bi uvrstili v drugi krog?

Zagotovo nekdo, ki bo z levega političnega pola. 

Ali pri nas potrebujemo dirkališče?

Da. S sinom sva dirkala pred tremi meseci v Grobniku. Šla sva z mojim motorjem preizkusit to stezo. In ko se pogovarjam z motoristi, pogrešajo stezo. Tudi tu je Slovenija edina država v Evropi, ki steze za dirkanje nima. Potešiti strast motoristov je bolje na dirkališču kot na cestah.