Odločitev 2022: kdo vas je najbolj prepričal?

Na POP TV je nocoj potekalo prvo predvolilno soočenje na POP TV, ki ga je vodila Maja Sodja. V njem je svoja mnenja predstavilo vseh sedem predsedniških kandidatov – Anže Logar, Nataša Pirc Musar, Milan Brglez, Janez Cigler Kralj, Vladimir Prebilič, Miha Kordiš in Sabina Senčar.

Tako smo jih ujeli, ko so prišli na našo hišo:

Logar, ki je po javnomnenjskih raziskavah trenutno na prvem mestu, poudarja, da je neodvisni kandidat. A do določenih vprašanj se ni jasno opredelil. Pri ključnih vprašanjih, ki so pomembna za prihodnost Slovenije, so moja stališča jasna, pravi, pri vprašanjih, ki delijo in so zelo delikatna iz vidika splošne javnosti, pa je funkcija predsednika republike, da posluša in poskuša čim bolj različna stališča zbližati. Kakšno je potemtakem njegovo stališče o referendumu o RTV? "Povedal sem že, da je vlada naredila napako, ko ni omogočila javne razprave v času parlamentarnega dela in bom prisluhnil razpravi v lasu referendumske kampanje."

Kordiš je glede njive, na kateri pridelujejo zelenjavo, dejal, da bodo v skladu s pozivom spremenili akt v ustanovitvi in s to prakso nadaljevali. Kaj je potem socialnega? "Gradimo skupnost na način, da se lahko vključi vsak, ne glede na to, ali ima v žepu kakšen evro ali ne."

Cigler Kralj ni podprl družinskega zakonika in se je jasno opredelil proti istospolnim posvojitvam. Ali pripadniki LGBT torej niso starši? Kako bo njihov predsednik? "Starši se obračajo name, da se bojijo, da bodo izgubili možnost vpliva na vzgojo svojih otrok. Da bo to prevzel nekdo drug. Ti starši potrebujejo glas, ki se bo v družbi jasno postavil proti temu," je branil svoje stališče. Ustavno sodišče po njegovih besedah ni predpisalo tako kratkih rokov sprejema in sam misli, da pri takih zadevah ni prav hiteti. 

Senčarjevi se zdi nenavadno, da samo njo sprašujejo o ukrepih proti covidu-19, za katere "danes vemo, da so bili nesmiselni in neučinkoviti". "Ni vsak bolan, ki pride v mojo ambulanto, pridejo tudi preventivno. Nikomur ne prepovedujmo nošenja mask, zdravi pa lahko dihajo v naši ambulanti." Pa bi si sama nadela masko ob obisku v DSO? Odvisno, je dejala. "Če bi obiskala gluhega sorodnika, bi si snela masko, ker me ne bi slišal. Če bi ga hotela poljubiti in objeti, bi jo tudi snela. Bodite pa prepričani, da zagotovo vem, kdaj sem zdrava in kdaj ne."

Brglez je na vprašanje, ali je preračunljiv, kot ga je označil Miro Cerar, dejal, da to ni res, kar je tudi dokazal, ko je šlo za Zakon o tujcih in se je postavil za ustavnost v primerjavi s strankarsko disciplino. "Ko so me izključili iz stranke, sem se odločil, da ne komentiram, kaj se dogaja v tej stranki, mi je pa žal za številne ljudi, ki sem jih srečal in so bili dobri."

Prebilič je prepričan, da v tej družbi edini pooseblja znanje in vrednote, ki so nujno potrebne za predsednika republike. Sam pravi, da je neodvisen kandidat, kar Brglez in Logar nista, prav tako ni neodvisna Pirc Musarjeva zaradi vezi z Milanom Kučanom. 

Pirc Musarjeva je znova dobila vprašanje glede podjetij njenega moža in svoje plače. "Imam 12 zaposlenih, vsakega 5. v mesecu dobijo plače, vsi višjo od mene. Ko sem odprla svoje podjetje, skupaj s partnerico, me je bilo strah. Svojo uspešnost sem vezala na uspešnost podjetja," je dejala. Povedala je tudi, da je v letu 2021 iz svoje plače plačala 52.000 evrov davka. "To je za eno plačo slovenskega poslanca. Vprašajte še ostale kandidate, koliko različnih davkov plačajo," je pozvala.

O zakonu o dolgotrajni oskrbi in stigmatizaciji staranja

20 let se že pogovarjamo o dolgotrajni oskrbi, pomoč zaradi starosti ali zdravstvenega stanja potrebuje vsak peti Slovenec, smo pa edina država v EU, ki tega področja nima sistemsko urejenega. Vselej se je zataknilo pri enem in istem: pri denarju. Aktualna vlada je odložila izvajanje zakona, stranka SDS je zbrala podpise za referendum. Logar pravi, da odložitev tega zakona za eno leto pomeni, da imamo še eno leto neurejeno stanje: "Nikoli nisem rekel, da je ta zakon dober, je pa bistven napredek od stanja brez zakona."

Tudi Cigler Kralj priznava, da ta zakon sicer ni bil idealen, a bi ga skupaj z vsemi ostalimi deležniki na tem področju še popravili. "Ta zakon je želel ljudem prinesti neko olajšanje njihove odločitve. Če se odločijo - in to želi večina ljudi v Sloveniji - ostati doma tudi ko malo težje skrbijo zase ali obnemorejo, se jim potem omogoči najkvalitetnejše storitve po dostopni ceni doma. Če želijo v dom, v dom." Kot pravi, pa so "ozadja", kot jim pravi, iz nekega interesa spet uspela prepričati aktualno vlado, da izvajanje tega zakona ustavi.

Kordiš je zakon, ki ga je pripravila prejšnja vlada, označil za "zmazek od zakona" in je očital, da ga je pripravila s ciljem, da skrb za starejše še bolj privatizira. Pravi, da ga je treba napisati na novo, vendar ne po meri tujih zasebnih korporacij, kot je po njegovih besedah napisan zdaj.Zdajšnja koalicija pravi, da ni denarja in kadrov za izvajanje spisanega zakona.

Nekdanji resorni minister Cigler Kralj odgovarja, da je bil denar zagotovljen iz proračunskih virov do uvedbe solinarnostnega prispevka za dolgotrajno oskrbo: "Združil bi sedanje vire, ki so razpršeni: od ZZZS-ja do ZPIZ-a in drugih blagajn."

"Ni zagotovljenega financiranja, manjka nam 750 milijonov, da bi ta zakon lahko resnično deloval," pa je opozoril Brglez, ki poudarja, da mora biti takšen zakon usklajen s stroko.

"Če vlada želi imeti še eno leto, da priskrbi finance, kadre in izobraževanje, mislim, da jim ne smemo metati polen pod noge," meni Senčarjeva. Sama poudarja, da moramo zadržati dobro prakso DSO-jev in "razširiti to, kar je v tem zakonu dobrega, to je oskrba na domu." Vendar pa se zaveda, da je ta izjemno draga. Dodaja, da moramo misliti tudi na negovalne bolnišnice, ki oskrbijo tiste starostnike, ki so tudi bolni. Poskrbeti pa je treba tudi za mlajše od 65 let, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, pravi.

Prebilič, ki trenutno zaseda položaj kočevskega župana, dodaja, da so mnogokrat te stvari reševali tudi v lokalni skupnosti na humanitaren način, sistemsko pa država očitno tega ne zmore.Po njegovem mnenju imamo težavo s krizo vrednot: "Vrednost družbe se ocenjuje glede njenega odnosa do starejših. Na Japonskem je starost statusni simbol, pri nas je staranje kletvica za vse ljudi. Stigma se gradi tudi na ta način, da se do zakona ne pride."

Pirc Musarjeva pa se s stališčem, da "20 let nismo imeli zakona, zdaj pa ga vsaj imamo", ne strinja:"To je maksima, na katero politika nikoli ne bi smela pristati - imeti zakon, ki je slab in se ga v praksi ne da izvrševati. Bolje je, da ga nimamo, da bi počakali še leto ali dve in imeli kakovostnega". Opozorila je še, da pokojnina starejših ni socialni transfer: "Ni miloščina, tega bi se morali bolj zavedati," je pojasnila, zakaj sama zagovarja pokojninsko reformo kot eno od strateških tem, pri kateri se morata leva in desna politika poenotiti.

Resničnost izjav kandidatov za predsednika države so ves čas preverjali v rubriki Dejstva. Kaj so ugotovili, si lahko preberete tukaj:

V zadnjem delu oddaje se je pogovor nadaljeval na temo duševnega zdravja. V Sloveniji imamo veliko breme samomora. Leta 2021 je samomor storilo 432 ljudi, 338 moških in 94 žensk. Psihiatrinja Vesna Švab je ob dnevu duševnega zdravja rekla: "Časi, ko so bili ljudje zadovoljni s tem, da so prišli k psihiatri in dobili antidepresive, so minili." Težava pa je seveda v dostopnosti.  

Prebilič meni, da je to še ena od sramot v tej državi in da gre za še en sistemski problem. "Zanimivo je, da študij psihologije zahteva najvišji zbir točk za vpis v naši državi. Pa tako nujno jih potrebujemo. Tukaj bi bilo treba takoj rešiti ene stvari. Ker to ni rešeno, ne moremo priti do oskrbe. Tisti, ki nimajo financ, da bi si privoščili zasebnega svetovalca, pravzaprav do njega sploh ne pridejo," je opozoril Prebilič.  

Brglez je aprila 2021 zapisal, da je pretresen ob alarmantnem stanju duševnega zdravja otrok in mladostnikov naslovil pobudo za ukrepanje na varuha človekovih pravic. Kako komentira delo aktualnega varuha, ki ga je njegova stranka podprla ob imenovanju?  

"Mislim, da ta varuh, vsaj kar se tiče socialnih zadev, da ima nek nadzor, vendar pa vsaj v primerjavi s kakšno prakso pred tem, je malo manj izpostavljen, kadar prihaja do zadev pred Ustavnim sodiščem. Čeprav so tudi tukaj neki prispevki. Ampak ne na točki duševnega zdravja. Mislim, da ta ni tista njegova ključna naloga, čeprav je vprašanje ranljivih skupin ena od tistih prioritet," je dejal Brglez.  

O aferi Fotopub in zlorabah žensk

Dotaknili so se tudi afere Fotopub, ki je javnost pretresla v zadnjem mesecu. Ob izbruhu afere so mediji, ki so blizu stranki SDS, pisali o tem, da je tudi Kordiš obiskoval sporne zabave, na katerih naj bi se dogajalo spolno nasilje. Kako to komentira?  

"Mislim, da je bila to čista režija desnih medijev, ki niso mediji, ampak so trobila. Pa mogoče zato, ker smo v naši stranki še največ senzibilnosti pokazali za to, da rešujemo področje kulture. Vključno s tem, da mladim kulturnim delavcem zagotovimo redne zaposlitve, da preženemo ta delovni režim prekarnosti, ki omogoča tako zelo hude zlorabe znotraj polja kulture, pa konec koncev znotraj katerega koli drugega družbenega polja, ki je tako hudo finančno podhranjeno, kot je ravno kultura," je dejal Kordiš.

Nekdanji minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič iz stranke NSi se je ob izbruhu afere najprej postavil na stran Dušana Smodeja, češ da verjame, da je on žrtev v tej zgodbi. Šele pozneje je očitana mu dejanja obsodil. Kako na to gleda njegov strankarski kolega, predsedniški kandidat Nsi, Janez Cigler Kralj?

"Jaz sem vedno prizadet, ko kdorkoli kogarkoli zlorablja. Kot kandidat za predsednika republike poudarjam, kako izjemno vlogo ima preventiva v naši družbi," je dejal. Opozoril je na stiske mladih, ki jih je covid epidemija še poglobila in poslabšala. "Moramo narediti nekaj za bolj zdrave odnose, za preventivo, za to, da bomo starši tudi več doma s svojimi otroki. Da bomo lahko gradili trdne in kvalitetne odnose," je dodal Cigler Kralj.  

"Ne samo, da je pravi čas, je že prepozno. Duševno stanje otrok se je tako zelo poslabšalo, zato morate tudi sprejeti odgovornost. Vi ste bili v vladi. Za otroke pa ni samo to hudo, da se je njihovo duševno stanje poslabšalo na vseh parametrih. Celo hujše: oni nosijo s seboj te rane in poslabšanje duševnega zdravja otrok se pozna tudi v poznejših letih," je odgovorila Senčarjeva.  

A ravno po takšnih aferah pride na dan še več podobnih zgodb zlorabljenih žensk, ki so dolga leta molčale o nasilju, ki so ga doživele. Te pogosto ne upajo javno spregovoriti o tem tudi zato, ker se bojijo obtožb - kot v primeru Fotopuba - da "so si same krive".  

Kako sistemsko urediti to področje, da bodo žrtve opolnomočene, da nihče ne bo tiho? "Čim več žensk bo spregovorilo, lažje bo drugim, ki prihajajo za njimi. Bi pa rada povedala eno stvar: ideološko razdvajate Slovence na istospolnih posvojitvah, 'za otroke gre' ... Na voljo za posvojitev otrok v Sloveniji je bore malo. Posiljenih žensk, zlorabljenih žensk, pretepenih žensk doma, je mnogo več. Raje bi videla, da bi se začeli ukvarjati z 'za ženske gre'," je izpostavila Pirc Musarjeva.

Brglez pa je spomnil, da je sam že kot predsednik državnega zbora zahteval, da se ratificira Istanbulska konvencija. "Pri nas žal preveč ščitimo pravosodni sistem," je dejal.

V sklepnem delu so besedo dobili tudi družinski člani in prijatelji predsedniških kandidatov. 

Drugo predvolilno soočenje bo na sporedu v petek, 21. 10. ob 20.00, povezoval pa ga bo Uroš Slak.