Okoljske rešitve: svetovalec za podnebne spremembe in referendum o nuklearki

Večina kandidatov poudarja, da je naslavljanje problematike o podnebnih spremembah ena od njihovih ključnih prioritet.  Kako bi torej v vlogi predsednika oziroma predsednice naslavljali okoljsko problematiko? 

Milan Brglez bi sklical posvet strokovnjakov in političnih odločevalcev. "Nagovoril bi parlament, da je to ena pomembnih zadev za prihodnost Slovenije ter tudi predlagal določene ukrepe, vsaj razglasitev okoljske krize ter hitro ukrepanje."

Anže Logar načrtuje zavezništvo z družbenimi skupinami in institucijami, ki so ključne pri zelenem prehodu: "Raziskovalni inštituti, univerze, gospodarstvo, NVO, lokalne skupnosti, mediji, kultura, kmetijstvo, mednarodni think tanki."  Ustanovil bi poseben strateški forum za zeleno preobrazbo, ki bi spremljal napredek in predlagal konkretne ukrepe, s katerimi bi redno naslavljali politike, uvedel bi tudi "posebno plaketo za primere dobre prakse."

Janezu Ciglerju Kralju je varovanje okolja in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov pomembna prioriteta, zato meni, da je potrebno poenostaviti postopke umeščanja energetskih objektov v prostor, predvsem hidroelektrarn. "Jasno moramo tudi povedati, da so alternativni viri energije (fotovoltaika, vetrne elektrarne) pomemben del zelenega prehoda, nikakor pa z njimi ob obstoječi tehnologiji ne moremo zagotoviti stabilne preskrbe z električno energijo."

Miha Kordiš bi dal glas znanstvenikom in znanstvenicam ter aktivistom, ki "se s strastjo in znanjem borijo za varovanje narave in ohranjanje okolja. Glas bi dal tudi navadnim ljudem, ki se zavedajo, kako škodljiva je okoljska kriza za vse ljudi in kako bo najbolj prizadela prav tiste najbolj ranljive."

Nataša Pirc Musar bi v primeru izvolitve "v svoji ekipi skoraj zagotovo imela svetovalca oz. svetovalko za zeleni prehod in podnebne spremembe." Prizadevala bi si tudi za medgeneracijsko sodelovanje, da bi mladim zapustili zdravo in čisto okolje. 

Tudi Vladimir Prebilič bi v primeru izvolitve v svojem kabinetu imenoval svetovalca za podnebne spremembe. Prav tako bi se posluževal "določenih okolju prijaznih rešitev". Med slednje je uvrstil tudi Urad brez plastike, sledenje strategiji brez odpadkov, trajnostno mobilnost zaposlenih v uradu, okolju prijazna protokolarna darila in pogostitve. Prizadeval bi si tudi za izobraževanje potrošnikov o njihovih vsakdanjih izbirah in za to, da bi podjetja postala bolj okoljsko odgovorna. 

Sabina Senčar bi o podnebno problematiki naslavljala "pravočasno, po svoji vesti in skladno z mnenji strokovnjakov." 

Vlada je že poleti predstavila priporočila za varčevanje z energijo, med drugim omejitev hlajenja in ogrevanja v nekaterih stavbah javnega sektorja, k varčevanju pa so takrat pozvali tudi gospodinjstva. Če bomo varčevali, bodo zaloge energentov trajale dlje, znižale pa se bodo tudi cene, je k varčevanju pozvala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ali so dodatne varčevalne ukrepe sprejeli tudi predsedniški kandidati in kandidatki?

Brglez pravi, da je z energijo varčeval "že pred temi zahtevnimi časi," Logar pa, da bo pozval javnost k odgovornemu ravnanju z energijo in da bo pri tem zgled ostalim, saj že sedaj pot velikokrat opravi peš in kolesari. Kordiš opozarja na nepotrebno trošenje energije, kot je nočno osvetljevanje raznih objektov in reklamnih panojev. Že sedaj se največ vozi s kolesom in vlakom. Cigler Kralj odgovora na to vprašanje ni podal. 

Pirc Musarjeva je temperaturo v svojem domu znižala na 21 stopinj Celzija, ugaša luči in varčuje z vodo, domača vozila pa uporablja "bolj optimalno". Prebilič ima hišo v celoti energetsko sanirano, prizadeval bi si tudi, da bi država spodbujala energetsko samooskrbo, predvsem na račun izgradnje sončnih elektrarn. Senčarjeva je poudarila, da že varčuje in da bo enako tudi v prihodnje. "Ne porabimo več, kot je dovolj za zadovoljiv življenjski slog," še meni.

 Ali podpirajo drugi blok Jedrske elektrarne Krško?

 Ob prej omenjenem pestrem dogajanju na energetskem trgu so bile države prisiljene k razmisleku, kako ob spremenjenih geopolitičnih razmerah zagotoviti zadostno količino elektrike iz različnih virov. V Nemčiji, kjer so sprva načrtovali, da bodo do konca leta vir jedrske energije popolnoma ukinili, so se sedaj odločili, da bodo zadnje tri jedrske elektrarne v pripravljenosti do spomladi. Kandidate in kandidatki na letošnjih predsedniških volitvah smo zato vprašali, ali podpirajo drugi blok Jedrske elektrarne Krško? 

Brglez in Logar gradnjo podpirata, prav tako Cigler Kralj, ki bi si kot predsednik prizadeval, da bi se gradnja drugega bloka NEK Krško čim prej začela. Kordiš jedrski energiji v kontekstu razogljičenja proizvodnje električne energije ne nasprotuje, vendar meni, da bi se pred gradnjo drugega bloka moralo opraviti primerjavo jedrskega in nejedrskega scenarija razogljičenja energetike. "Na tej podlagi se bom o podpori odločal jaz, preverjena pa bo morala biti tudi na referendumu," je zapisal. 

Projekt podpira tudi Pirc Musarjeva, ki meni, da je v tej energetski krizi to boljša odločitev kot vračanje na klasične termoelektrarne. Jedrska energija je opredeljena kot zelena in je varna, še meni. Prebilič na drugi strani ta trenutek projekta ne podpira, saj meni, "da še nismo izčrpali vseh drugih možnosti". Senčarjeva drugi blok Jedrske elektrarne Krško podpira. 

Z evropskimi podnebnimi pravili se je Evropska unija zavezala, da bo do leta 2050 postala ogljično nevtralna. Se kandidati trudijo zmanjšati oziroma omejiti svoj ogljični odtis? 

Za manjši ogljični odtis je Brglez ukrepe sprejel doma in v službi, k temu pa je pozval tudi svoje evropske asistente, Logar se trudi z varčno rabo električne energije, ogrevanja in vozil. Cigler Kralj meni, da "zelenega prehoda ne bomo dosegli brez zagotovitve stabilne preskrbe z energijo in pospešenega vlaganja v inovativne tehnologije." Po njegovem mnenju ne moremo pospeševati elektromobilnosti in ogrevanja gospodinjstev z elektriko, če na drugi strani ne zagotovimo dovolj električne energije po dostopnih cenah.

Kordiš meni, da je ogljični odtis "izmislek lobističnih korporacij, da kapitalu ne bi bilo treba zmanjšati proizvodnje in da lahko še zmeraj ohranja visoke dobičke," zato bi se po njegovem mnenju morali pogovarjati o tem, "kako bomo ukinili kapitalizem". Pirc Musarjeva je izpostavila, da je potrebno izpuste kompenzirati z drugimi ukrepi, kot je pogozdovanje. "Bolj moramo spodbujati tudi lokalno pridelano ekološko hrano. V prihodnosti bo potrebno tudi zmanjšati količino mesa na naših jedilnikih," meni Pirc Musarjeva. 

Prebilič si želi preoblikovati Urad predsednika po načelih zelene pisarne, med drugim tudi z zmanjšanjem porabe energije in vode, brezpapirnim poslovanjem, zmanjševanjem količine odpadkov nasploh. Organiziral bi bolj trajnostne dogodke in okolju prijazne pogostitve in imel trajnostna protokolarna darila. Senčarjeva meni, da svojega ogljičnega odtisa ne more znižati, saj da sama k temu, da bi bilo plina CO2 znatno več, ne prispeva nič. Več pozornosti bi namenila odstranjevanju plastike iz vsakodnevnega življenja in planeta, biocidov, velik faktor onesnaževanja pa da so tudi litijeve baterije. 

Ali bi se udeležili podnebnih protestov? 

O pomembnosti zaščite okolja opozarjajo tudi mladi po vsem svetu, ki so konec marca tudi v Sloveniji po zgledu gibanja Petki za prihodnost organizirali podnebne proteste. Ali bi se takšnih protestov udeležili v vlogi predsednika oziroma predsednice države? 

Brglez bi se protestov udeležil, medtem ko Logar ni podal konkretnega odgovora, zapisal pa je, da so protesti lahko koristni v smislu ozaveščanja in da lahko ustvarijo javno zavedanje o pomenu zelene preobrazbe. Ciglar Kralj se podnebnih protestov ne udeležuje in je do njih zadržan, Kordiš pa se jih je že večkrat udeležil in bi se jih tudi v prihodnje.

Pirc Musarjeva jih podpira in bi se jih z veseljem udeležila. Prebilič bi na shodih rad nagovoril mlade, saj je vesel, da so mladi problematiko prepoznali kot pomembno in da so se angažirali sami.  Senčarjeva bi mladim aktivistom, če bi jo povabili, "z veseljem prisluhnila, kar mi želijo sporočiti".