Ginekologinja Sabina Senčar, ki se je tokrat prvič podala na tekmo za predsednico države, je na rezultate skupaj s približno 50 podporniki čakala v ljubljanskem baru Činkole. Tam so se že zgodaj popoldan začeli zbirati njena družina, prijatelji in člani stranke Resnic.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović. Vzdušje je bilo veselo, sproščeno in optimistično.
Preštevanje glasov ji je samega začetka preštevanja napovedovalo približno šest odstotno podporo. Po vseh preštetih glasovnic je prejela 5,96-odstotno podporo. Največ glasov je zbrala v volilnih enoti Maribor, kjer je sedmico obkrožilo 6,67 odstotka volivcev.
"Odlično," je prve neuradne rezultate komentirala Senčarjeva. "Za vsemi temi rezultati stojijo pravi ljudje," je še dodala. Hkrati je povedala, da se bo po boju za predsedniški stolček vrnila nazaj v ambulanto, a da bo v prihodnosti izkoristila svoj politični potencial. "Če bi bile zdaj parlamentarne volitve, bi tudi naša stranka dosegla boljše rezultate," pa je komentirala odstotek glasov v podporo Resni.ci na predsedniških in parlamentarnih volitvah.
Svojim podpornikom se je zahvalila tudi v objavi na družbenih omrežjih, kjer je zapisala: "Najlepša hvala za zaupanje in vaše glasove. Še vedno bodo slišani. Obljubim, da bom vztrajala naprej in vas ne bom razočarala."
Zadovoljen tudi Stevanović
Zadovoljstvo ob rezultatu pa je izrazil tudi predsednik stranke Zoran Stevanović, ki je dejal, da je Senčarjeva velik doprinos za stranko in stranka zanjo. Prepričan je, da bo stranka še naprej rasla in se morda v naslednjih državnozborskih volitvah prebila tudi v DZ. "Hodimo po stopničkah in te stopničke se bodo slej ko prej obrestovale ne samo za nas, ampak tudi za Slovenijo. Vse več je prebujenih," je dejal.
52-letna kandidatka upa, da so s stranko in podpisniki navdihnili in spodbudili vse. "Mlade, malo manj mlade, vse tiste, ki mislijo, da so premalo močni, premalo veliki, premalo bogati in da ne morejo spremeniti ničesar." Pravi, da so dokazali, da lahko vsak spregovori.
Optimistična je bila že ob oddaji svojega glasu na enem izmed volišč v Ljubljani. Po oddaji glasu je potegnila vzporednice z ljubljanskim maratonom, na katerem so sodelujoči prav tako "merili moči".
Kampanjo označila za nekoliko negativno
Celotno predsedniško kampanjo skupaj s soočenji je sicer označila nekoliko negativno. "Ves čas sem imela občutek, da sem na parlamentarnih volitvah, kot da se stranke spopadajo med sabo," je dejala. Po njenem mnenju se je namreč več govorilo o strankarskih stališčih, in ne toliko o samih kandidatih.
Javnomnenjske ankete pa kandidatki prav tako niso napovedovale preboja v drugi krog. Zadnja javnomnenjska anketa, ki jo je za POP TV in časnik Delo pripravila Mediana, je Senčarjevi napovedala štiriodstotno podporo, rezultat je tako le bil nekoliko boljši.
Senčarjeva je kandidaturo konec septembra vložila s podporo stranke Resni.ca in podpisi 3261 volivk in volivcev. Takrat je povedala, da bi se kot predsednica zavzemala za temeljne človekove pravice, predvsem svobodo, varnost, zdravje, sprejetost, ter spodbujala pravico do dela in prostega časa.
Takrat je dejala, da bi avtoriteto predsednika republike utrjevala z vzgledom in moralno avtoriteto in da bi v primeru izvolitve bi v predsedniško palačo najprej povabila predstavnike sosednjih držav. Veliko bi delala na iskanju prijateljev, saj je pomembno, da imamo več prijateljev kot sovražnikov.
Poleg Senčarjeve so za predsednika oz. predsednico države kandidirali še kandidat Vesne in skupine volivcev, župan Kočevja Vladimir Prebilič, poslanec in kandidat Levice Miha Kordiš, Janez Cigler Kralj, ki je kandidaturo vložil s podporo svoje stranke NSi, poslanec SDS, ki je vlogo vložil s podpisi volivcev ter izraženo podporo SDS in SLS Anže Logar ter odvetnica Nataša Pirc Musar, ki kandidira s podpisi volivcev ter izraženo podporo Piratske stranke in Stranke mladih – Zeleni Evrope. Slednja sta se uvrstila v drugi krog volitev, ki bodo potekale 13. novembra.
KOMENTARJI (85)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.