Tudi zdravstvena blagajna je v krizi. Kako naprej? Kje dobiti denar? Se bo sistem spremenil? Predsednike in predsednici strank, ki se na predčasnih volitvah borijo za vaš glas, smo povprašali o tem, ali se zavzemajo za ohranitev javnega zdravstva in zakaj?
Karl Erjavec, predsednik stranke DeSUS, je za 24ur.com odgovoril, da se zavzema za ohranitev javnega zdravstva. Meni namreč, da lahko le tako zagotovimo dostopnost zdravstvenih storitev vsem družbenim slojem, še posebej upokojencem in socialno šibkim.
Gregor Golobič, predsednik stranke Zares – socialno liberalni: iz njegove stranke so za 24ur.com sporočili, da naša ustava določa pravico do zdravstvenega varstva, zakonodaja pa je tista, ki določi pravice iz javnih sredstev. Ob tem opozarjajo, da je treba celoten zdravstveni sistem prenoviti oziroma ga prilagoditi času. "V prvi vrsti je treba postaviti ustrezno mrežo ter nove normative in standarde, treba je reorganizirati sistem in s tem povečati finančno vzdržnost, zdravje mora (p)ostati dostopnejše. Zdravstveni sistem mora slediti potrebam prebivalstva, kar pomeni uveljavitev prožnega in bolj odzivnega sistema (upoštevati je potrebno demografska gibanja, ekonomski in tehnološki razvoj)," so razložili v stranki. Dodajajo, da bi bilo treba v okviru obveznih avtomobilskih zavarovanj povišati pavšalni znesek, ki se zdaj zbira v obveznem zdravstvenem zavarovanju, s 6,5 odstotka na 15 odstotkov, kot je v Italiji in Franciji. "S predlogom novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa bi bilo treba onemogočiti oziroma preprečiti izogibanje in oproščanje plačevanja prispevkov v zdravstveno blagajno," opozarjajo.
"Zdravstveno varstvo, javno in kakovostno, je javna služba, namenjena skrbi za zdravje ljudi in tako predstavlja pomemben prispevek h kakovosti življenja posameznika, čeprav tudi v teh dneh slišimo mnoge, vsaj po anketnih rezultatih visoko leteče nove obraze politike, govoriti o zdravstvu kot o strošku in nujni privatizaciji. Opomniti jih je treba, da primerjalne analize kažejo, da zasebni zdravstveni sistem, ki je dražji, ni boljši od javnega," so zaključili.
Matjaž Hanžek, predsednik stranke TRS, nam je odgovoril, da se zavzema za ohranitev javnega zdravstva, saj meni, da je le javno zdravstvo jamstvo enake dostopnosti do zdravstvenih uslug za vse ljudi.
Zoran Janković, predsednik Pozitivne Slovenije, pravi, da lahko le javno zdravstvo zagotavlja oskrbo ljudi, ne glede na njihov socialni status. Da bo lahko učinkovito in vzdržno, pa je treba izpeljati zdravstveno reformo, opozarja Janković. Kako pa bi povečal prihodke? Zlasti s pravičnejšim in učinkovitejšim zajemanjem prispevkov, pa tudi z diverzifikacijo virov financiranja ter s povečevanjem zasebnih sredstev. Kaj pa z odhodki? Janković se zavzema za premišljeno zmanjševanje nekaterih pravic zavarovancev in tudi izvajalcev. Ob vsem tem pa je treba skrbeti za optimizacijo in visoko kakovost delovnih procesov, še opozarja.
Janez Janša, predsednik stranke SDS: iz njegove stranke so nam sporočili, da javnega zdravstva ne nameravajo ukiniti ali zmanjšati njegove vloge, temveč ga "nadgraditi s spremembami, ki ga bodo naredile bolj dostopnega in učinkovitega". Kaj bi spreminjali? V stranki menijo, da so spremembe potrebne predvsem pri bolj učinkoviti porabi obstoječih sredstev in pri spremembi plačilnega sistema, saj "zdravniki spadajo med tiste poklice, kjer je treba vzpostaviti jasne kriterije in avtonomen sistem nagrajevanja, kjer bo plačilo odvisno predvsem od kakovosti storitve".
Kaj sledi? SDS bi nato med zavodi in izvajalci vzpostavila konkurenco, njihovo financiranje pa bodo v največji možni meri podredili dejansko opravljenim storitvam. "Storitve bodo opredeljene na osnovi standardov in normativov. Nagrajevali bomo uspešnost pri delu. S tem, ko bo med izvajalci in zavodi vzpostavljena konkurenca, se bo povečala dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev, tudi tistih iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja in tudi na tistih perifernih območjih, kjer jih do sedaj obstoječe javno zdravstvo ni bilo sposobno zagotoviti," so odgovorili na naše vprašanje.
Zmago Jelinčič, predsednik SNS, je za 24ur.com dejal, da se "absolutno" zavzema za ohranitev javnega zdravstva, s tem, da je treba "jasno in nedvoumno razmejiti javno in zasebno zdravstvo". Opozarja, da je treba vsem bolnikom oziroma državljanom zagotoviti enako dostopnost in enako kakovostno obravnavo, ne glede na njihov socialni status. "Obenem pa je nujno treba vzpostaviti učinkovit nadzor nad poslovanjem javnih zdravstvenih zavodov, saj so stroški v njih zelo visoki – znižati je treba cene storitev in zdravil, saj so pri nas enormno visoke, zanimivo pa je, da so zdravstveni posegi in zdravila v tujini pogosto bistveno cenejši," kritično zaključi Jelinčič.
Darko Krajnc, predsednik SMS ZELENI: iz stranke so nam sporočili, da se zavzemajo za ohranitev javnega zdravstva, saj gre za "civilizacijsko pridobitev, ki se ji ne smemo odreči zlahka". Sicer pa sistem potrebuje boljši nadzor in kakovostnejše upravljanje, opozarjajo in dodajajo, da se zavzemajo za ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja.
Franc Kramar, predsednik Gibanja za Slovenijo, je za 24ur.com sporočil, da se "absolutno" zavzema za ohranitev javnega zdravstva, saj le tovrstna ureditev zagotavlja usluge vsem, ne glede na njihov socialni položaj.
Katarina Kresal, predsednica LDS, je v odgovoru na naše vprašanje zapisala, da se zavzema za ohranitev javnega zdravstva, glede na potrebe pa v njeni stranki podpirajo kombinacijo javnega in zasebnega zdravstva, z uvedbo konkurence tudi pri zdravstvenem zavarovanju. Prav tako bi združili dopolnilno zdravstveno zavarovanje z osnovnim, oblikovali pa bi mrežo javnega zdravstva, v kateri bodo finančna sredstva razporejena v skladu s potrebami uporabnikov in v skladu z učinkovitostjo izvajalcev. Osrednji del omenjene mreže pa mora biti javni zdravstveni dom, je razložila.
Ljudmila Novak, iz stranke NSi, pravi, da se stranka zavzema za javno dostopno zdravstvo, ob tem, da je treba definirati, kaj je osnovni standard za nemoten razvoj. "Prepričani smo, da je zaradi finančne krize nujno potrebno regulirano dovoliti vstop zasebnega kapitala v zdravstveni sistem. Opozarjamo pa, da morajo biti vse osnovne zdravstvene storitve javno dostopne," je razložila v pisnem odgovoru na naše vprašanje.
Borut Pahor, predsednik SD, na naše vprašanje odgovarja pritrdilno in poudarja, da mora javno zdravstvo zagotoviti osnovno zdravstveno preskrbo vsakomur, in sicer ne glede na njegov materialni položaj. "Zato ga je treba popolnoma ločiti od zasebnega zdravstva, ki lahko pomeni samo nadstandardne storitve. Tudi naprej se bomo Socialni demokrati zavzemali, da bo zdravstvena oskrba temeljila na tradiciji solidarnosti," je dodal.
Gregor Virant, predsednik Državljanske liste Gregorja Viranta, je za 24ur.com sporočil, da mora zdravstvo v večjem delu ostati javno. Znotraj zdravstva je treba poiskati rezerve, sistem je treba narediti bolj prijazen bolnikom, na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja pa spodbuditi konkurenco.
Radovan Žerjav, predsednik SLS, meni, da je treba za uspešno in učinkovito delovanje javnega sektorja v zdravstvu okrepiti tudi zasebni sektor. Bolnišnicam je treba dati možnost prodaje svojih storitev na odprtem trgu, prav tako ponuditi dodatno področje nadstandardnih zavarovanj in s tem povečati konkurenčnost pri ponudbi storitev ter omogočiti, da v zdravstveni sistem priteče tudi več dodatnih sredstev izven okvirja osnovnih prispevkov. "Pri tem je treba še poostriti nadzor nad kakovostjo zdravstvenih storitev, naj bodo iz javnega ali zasebnega dela. Ob tem morajo ljudje vedeti, da to nikakor ne pomeni dodatno plačevanje zdravstvenih storitev, temveč bomo v SLS uvedli jasne strokovne standarde, kaj obvezno zavarovanje krije vsakemu državljanu (katera zdravila, vsadke in kakšen način zdravljenja). Vse ostale storitve bodo predmet dodatnih nadstandardnih zavarovanj. Na ta način bomo drastično pocenili vsa zdravila in medicinske vsadke," poudarja Žerjav v pisnem odgovoru za našo spletno stran.
Franc Žnidaršič, predsednik DSD, nam je odgovoril, da "le ohranitev javnega zdravstva vsaj načeloma lahko ohranja javni interes, znotraj katerega bi moral imeti vsak pravico dobiti kakovostno in pravočasno zdravstveno oskrbo, ne glede na materialni položaj posameznika. V zasebništvu gre za dobiček, solidarnost pa ugasne!"
Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!
