V Sloveniji vse več revnih. Kako se bodo s tem spopadle stranke?

Stopnja tveganja revščine se je v Sloveniji leta 2020 v primerjavi z letom prej zvišala za 0,4 odstotne točke in je znašala 12,4 odstotka. Letni prag tveganja revščine se je zvišal za 424 evrov, na 8.864 evrov ali na 739 evrov na mesec. To pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 254.000 prebivalcev Slovenije, kar je približno 11.000 več kot leta 2019. 

Po podatkih državnega statističnega urada (Surs) je bilo med njimi 97.000 ali 19,5 odstotka vseh upokojencev, 46.000 ali pet odstotkov vseh delovno aktivnih oseb, 41.000 ali 10,5 odstotka mladoletnikov, 38.000 ali 43,4 odstotka brezposelnih ter 32.000 ostalih ali 19,6 odstotka vseh nezmožnih za delo, gospodinj, študentov in drugih neaktivnih oseb. 

Pomemben dejavnik zmanjševanja revščine v Sloveniji so socialni transferji, vključno s pokojninami. Kot ugotavlja Surs, bi bila stopnja tveganja revščine, če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov), 22,4-odstotna. Če bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine zvišala na 39,4 odstotka. Socialno šibkim v Sloveniji pa pomagajo tudi številne humanitarne organizacije, med njimi ZPM Ljubljana Moste-Polje, ki v sklopu projekta Veriga dobrih ljudi nudi celostno pomoč socialno šibkim, vključno s poučevanjem o ravnanju z denarjem.

Številni strokovnjaki namreč poudarjajo, da je eden glavnih izhodov iz revščine, tako generacijske kot situacijske, prav finančna pismenost. Gre za bistveno življenjsko spretnost, ki je osnova za premišljene odločitve. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) jo opredeljuje kot kombinacijo ozaveščenosti, znanja, spretnosti, vedênja in obnašanja, ki je potrebna za sprejemanje finančnih odločitev in doseganje finančne blaginje posameznika. Po OECD ima finančna pismenost tri komponente: finančno znanje, finančno vedênje in odnos do dolgoročnejšega finančnega načrtovanja.

Stopnja finančne pismenosti je v Sloveniji med mlado populacijo nizka, saj svojega finančnega stanja ne poznajo in ga ne spremljajo ter v končni fazi ne načrtujejo, kaj se bo zgodilo z njihovimi financami, ugotavlja mednarodna raziskava OECD. Joanne Li, nekdanja dekanja in profesorica financ na univerzi na Floridi poudarja, da je treba vlagati v izobraževanje mladih, da bi razvili ta nabor veščin, saj finančna pismenost krepi družbo. Učenje finančne pismenosti je zato treba začeti zgodaj, saj je raven izobrazbe močno povezana s finančno pismenostjo, poudarja. 

V Evropski mreži proti revščini opozarjajo, da je odprava revščine politična odločitev. Kaj si torej lahko obetamo? Se bo stopnja tveganja revščine v Sloveniji le zviševala ali lahko od političnih odločevalcev pričakujemo, da bodo naredili konkretne korake v boju z revščino? Stranke, ki jim zadnje javnomnenjske raziskave na prihajajočih parlamentarnih volitvah kažejo najbolje, smo vprašali, s katerimi petimi konkretnimi koraki se bodo lotile te pereče teme. Kako bodo posegle v problematiko generacijske revščine? Zakaj ravnanje z denarjem oziroma finančna pismenost ni del izobraževalnega programa in ali nameravajo to spremeniti?

Gibanje Svoboda načrtuje uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka

V Gibanju Svoboda menijo, da mora ustrezen odziv na izzive revščine, še posebej generacijske, nuditi sodoben, transparenten in učinkovit sistem socialnega varstva. Ukrepi morajo biti ciljno usmerjeni v tiste družbene skupine, v katerih je tveganje revščine najizrazitejše, pojasnjujejo, zato načrtujejo uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) otrok in mladih, upokojencev ter dolgotrajno brezposelnih. Po njihovem mnenju bi lahko UTD pokril vse otroke in staršem ne bi bilo treba več dokazovati upravičenosti do njega, tako kot zdaj npr. pri otroških dodatkih, ali pa preračunavati cene šolske malice in kosil ter se ukvarjati s tem, ali se bodo lahko njihovi otroci udeležili šolskih izletov in šole v naravi. Poleg tega bi odpadlo tudi administrativno delo državnih institucij. "Pri tem pa bi morali preučiti, kateri socialni dodatki se z uvedbo UTD za otroke ukinjajo in kateri naj zaradi specifičnih položajev posameznih otrok ostanejo," pojasnjujejo. Po njihovem mnenju predstavlja UTD tudi rešitev za starejše oziroma upokojence. Ti bi lahko reševal stiske večine upokojencev, od revščine do vprašanja plačevanja domske oskrbe, nekaterim pa bi omogočil tudi aktivnosti v pozni starosti, ki si jih ne morejo privoščiti. Olajšali pa bi tudi materialni položaj otrok, ki morajo skrbeti za svoje ostarele starše. 

"V Gibanju Svoboda bomo tudi preverili možnost uvedbe UTD v skupini dolgotrajno brezposelnih, ker ugotavljamo, da ukrepi aktivne in pasivne politike zaposlovanja pri tej skupini ne delujejo, saj se dolgotrajno brezposelni le izjemoma vključujejo na trg dela. Hkrati pa se za to troši veliko kadrovskih in finančnih resursov," dodajajo. Kot še pravijo, mora pokojnina omogočati dostojno življenje, zato ne sme biti nižja od 10 odstotkov nad pragom revščine. Za preprečevanje generacijske revščine je po njihovem mnenju pomembno tudi materialno in infrastrukturno (stanovanjsko) osamosvajanje mladih. Finančno opismenjevanje in podjetnost (samoiniciativnost, ustvarjalnost, kreativnost in opolnomočenje) pa morata postati eden od ključnih ciljev izobraževanja, ki ju je treba razumeti kot kompetenco osebnega razvoja, poudarjajo, zato bodo to integralno umestili v celotno izobraževalno vertikalo in z njo šolajoče se opolnomočili z znanjem in spretnostmi, ki jih bodo znali uporabiti po koncu šolanja.

Levica proti finančnemu opismenjevanju

V Levici nameravajo za odpravo revščine iz obstoječega sistema denarnih socialnih prejemkov postopoma razviti sistem temeljnega dohodka, ki ne bo nadomestek, ampak dopolnilo kakovostnim brezplačnim univerzalnim javnim storitvam. Prav tako pravijo, da bodo nemudoma znova izračunali minimalne življenjske stroške, ki so podlaga za določitev višine socialnih transferjev in minimalne plače. To naj bi postopoma dvignili na vsaj 1000 evrov neto. V Levici tudi pravijo, da bodo po zgledu zakona o minimalni plači osnovne zneske denarne socialne pomoči vezali na višino minimalnih življenjskih stroškov; osnovni znesek denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka nameravajo s 1. januarjem naslednje leto dvignili na vsaj 613 evrov. "Najnižje nadomestilo za brezposelnost bomo dvignili na višino vsakokratne minimalne plače, ki trenutno znaša 1074,43 evra bruto. Krepili bomo sistem socialne države (javnega zdravstva, šolstva, pokojninskega sistema), ki bo vsem državljanom, ne glede na debelino denarnice, zagotavljal kakovostne javne storitve," dodajajo. 

V problematiko medgeneracijske revščine pa bodo – tako obljubljajo – posegli z družinsko politiko, ki bo naravnana k sistemskemu prepoznavanju revščine in njenih medgeneracijskih razsežnosti. Zagotoviti želijo namreč, da bodo imeli vsi otroci, tudi tisti iz revnih in zapostavljenih okolij, čim bolj izenačene življenjske možnosti. Dvigniti želijo tudi najnižje pokojnine: "Najnižje, predčasne, starostne in invalidske pokojnine bomo dvignili na dostojno raven, zagotovljeno pokojnino za polno delovno dobo pa čez prag tveganja revščine (750 evrov)." Zagotovili naj bi tudi, da se bo nova zajamčena starostna pokojnina upoštevala pri odmeri vdovske in družinske pokojnine ter pri odmeri nadomestil iz invalidskega zavarovanja. "Dokončno bomo ukinili vračljivost socialnih pomoči, varstvenega dodatka ter oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in drugih socialnih transferjev in s tem preprečili odvzem premoženja pokojnim revežem, preden ga lahko v celoti zapustijo potomcem," obljubljajo in dodajajo, da bodo ukinili tudi obvezo, da otroci preživljajo starše, ki je pogoj za pridobitev varstvenega dodatka in pomoči pri plačilu domske oskrbe ter povzroča dedovanje revščine iz ene generacije v drugo.

V Levici sicer ne pristajajo na razlago, da je vzrok revščine v Sloveniji pomanjkanje finančne pismenosti ali to, da imajo revni posamezniki pomanjkljive veščine ravnanja z denarjem. Po njihovem mnenju so vzrok za revščino razredne delitve v družbi, velike premoženjske razlike ter nizke plače, pokojnine, štipendije in denarne socialne pomoči. "Ravnanje z denarjem in finančna pismenost nista bistveni prvini izobraževalnega sistema. V Levici nasprotujemo težnjam po instrumentalizaciji znanja in prilagajanju učnih načrtov potrebam trga. Namesto vrednot avtonomije in kritičnega mišljenja tako v izobraževalni proces vdirajo poudarjanje individualizma, tekmovalnosti in neoliberalne vzgoje za podjetništvo ter razumevanje izobraževanja kot individualne investicije v t. i. človeški kapital," pravijo in poudarjajo, da morata biti cilj socialne politike odprava revščine ter pomoč ranljivim članom in članicam družbe, ne pa zagotavljanje poceni delovne sile. "Zato nasprotujemo podrejenosti socialne politike neoliberalni ekonomski politiki. Njena osnovna predpostavka je, da sta revščina in brezposelnost individualni, ne pa strukturni ali družbeni problem kapitalizma. Uvajanje takih ali drugačnih predmetov ne sme služiti reprodukciji in utrjevanju teh neoliberalnih stereotipov. Šolski predmetnik je stvar pedagoške stroke, ne pa pavšalnih ocen o tem, kaj bi se morali otroci in mladostniki učiti. Vzgoja in izobraževanje morata biti načrtovana strokovno, s ciljem razvoja vsakega posameznika in posameznice skladno z njegovimi interesi in zmožnostmi, biti morata enako dostopna vsem, ne glede na socialni položaj, poreklo in kraj bivanja, usmerjati pa ju morajo družbene potrebe, ne pa potrebe trgov in kapitala ali partikularnih političnih prepričanj," še pravijo v Levici.

LMŠ za čimprejšnjo vključitev mladih na trg dela

V LMŠ pojasnjujejo, da so takojšnji ukrepi za zmanjšanje revščine zvišanje minimalne plače, znižanje ali črtanje nepotrebnih proračunskih izdatkov, ki jih je uzakonila aktualna vlada, ter hkratna krepitev prihodkovne strani proračuna (tudi s spremembami zakona o dohodnini, vendar ne pri plačah, temveč pri nepotrebnem znižanju obdavčitve dividend, obresti, dobičkov in oddajanja nepremičnin v najem). Le tako bomo po njihovem mnenju okrepili socialno državo, da bo lahko revnim pomagala s socialnimi transferji. "Hkrati je treba poskrbeti tudi za dostojne pokojnine. V programu napovedujemo njihovo zvišanje vsaj na prag tveganja revščine, ki je pri 738 evrih na mesec," pravijo. Kot še dodajajo, je treba, da bo lahko tudi starost dostojna, ravnati celostno. Tako nameravajo mlade čim prej vključili na trg dela, prilagoditi delovna mesta starejšim, krepiti dodano vrednost, vzpostaviti učinkovit demografski sklad ter spodbujati vplačila v 2. in 3. pokojninski steber, seveda za tiste, ki to zmorejo. "Prisluhnili bomo stiskam starejših in skupaj zagotovili človeka vredno starost. Spodbujali bomo zaposlovanje starejših, povečali cenovno dostopne kapacitete v domovih za starejše in zagotovili stabilne finančne vire za učinkovito oskrbo na domu. Sistem dolgotrajne oskrbe bo postal nov steber socialne države," pojasnjujejo. Ob tem poudarjajo, da je poseben vidik ravnanja z denarjem in posledično reševanja vprašanja revščine tudi finančno opismenjevanje prebivalstva, "zato je nujno, da to postane del izobraževalnih programov za vse generacije".

NSi meni, da mora ravnanje z denarjem postati del učnih načrtov

V NSi pravijo, da so v zadnjih dveh letih že sprejeli in še sprejemajo marsikatere ukrepe, ki prispevajo k zmanjševanju tveganja revščine. Tako so se pokojnine med decembrom 2020 in februarjem 2022 zaradi sprejete zakonodaje na področju pokojnin ter rednih in izrednih uskladitev dvignile za od 10,3 odstotka do 13 odstotkov (odvisno od leta upokojitve), zagotovljena pokojnina pa se je dvignila za kar 17,6 odstotka. "Bistveno je tudi, da so se pomembno dvignile najnižje kmečke, invalidske, vdovske in družinske pokojnine," dodajajo. Sicer pa se s problematiko generacijske revščine v NSi spopadajo v okviru svežnja družinske in socialne zakonodaje, ki so ga vložili v parlamentarni postopek. "Z različnimi ukrepi starše spodbujamo, da njihovi otroci dokončajo osnovno šolo in se nato vpišejo v srednjo šolo. Izobrazba je namreč temeljni pogoj, da se lahko otrok pozneje vključi na trg dela, postavi na svoje noge in izvije iz negativne spirale medgeneracijske revščine," pojasnjujejo. Kot še pravijo, poleg tega pri obravnavi ranljivih skupin ljudi z različnimi ovirami omogočajo sodelovanje med centri za socialno delo, humanitarnimi organizacijami in zavodom za zaposlovanje, da se ljudje z različnimi programi za reševanje socialne problematike dovolj opolnomočijo, da se lahko vključijo na trg dela in sami poskrbijo zase in za svojo družino. "Za ranljive skupine dolgotrajno brezposelnih pa omogočamo daljše obdobje vključitve v program javnih del, saj imajo tako več možnosti za zaposlitev. V okviru celovite reforme, ki jo v svojem vladnem programu za obdobje 2022–2026 predvidevamo na področju šolstva, menimo, da morata ravnanje z denarjem in finančna pismenost postati del učnih načrtov v celotni izobraževalni vertikali," še dodajajo.

Povežimo Slovenijo za Slovenijo, v kateri nikogar ne puščajo zadaj

Glavna politika gibanja Povežimo Slovenijo je, da si želijo Slovenije, v kateri nikogar ne puščajo zadaj, poudarjajo. Po njihovem mnenju so najboljši socialni ukrep zaposlitvene možnosti, ki zagotavljajo pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo, in na drugi strani država, ki posameznikov ne omejuje pri razvoju njihovih talentov. "Bi pa glede na trenutne potrebe trga dela tistim, ki želijo delati, omogočili delo brez izgube ugodnosti pokojninskega varstva. S poudarkom na zasebnem sektorju – v javnem sektorju naj se sedanji način upokojevanja ohrani." Kot še pravijo, bi morala omenjena reforma vsebovati določbo, da vdove in vdovci po izgubi partnerja ohranijo tolikšen delež partnerjeve pokojnine, da si lahko zagotovijo dostojno življenje. V gibanju Povežimo Slovenijo še menijo, da bi moralo biti ravnanje z denarjem oziroma finančna pismenost del izobraževalnega programa, in za to si bodo tudi prizadevali.

SAB proti privatizaciji šolstva

Da bi morala biti finančna pismenost in ravnanje z denarjem del izobraževalnega procesa, se strinjajo v SAB, kjer se zavedajo, da je samo trdno in stabilno gospodarstvo zagotovilo za močno socialno državo, višje plače in pokojnine ter manj revščine. "Javno šolstvo je pot do znanja za vse in to je temelj, ki omogoča tudi boljše življenje vsem, ne glede na njihov socialni status. Zato ne bomo nikoli dovolili privatizacije šolstva. Znanje mora ostati dostopno vsem pod enakimi pogoji," poudarjajo. Kot še pojasnjujejo, je treba strokovno delo centrov za socialno delo debirokratizirati, nadgraditi in terensko okrepiti. "Prevetrili bomo mehanizme in nadzor podeljevanja socialne pomoči. Podporo morajo prejemati pomoči potrebni, delovno sposobnim pa moramo najti delo. Krepili bomo javna dela in zaposlitvene priložnosti," še obljubljajo. Kot menijo, mora višina minimalne plače delavce ščititi pred izkoriščanjem in zagotavljati normalno preživetje. Pogodbeni delavci pa morajo biti ob nastopu dela izenačeni z redno zaposlenimi. Za enako delo je treba vsem zagotoviti enako plačilo, dodajajo.

SD za minimalno pokojnino 700 evrov

V SD menijo, da so socialni transferji še vedno pomemben dejavnik zmanjševanja tveganja revščine, zato predlagajo minimalno pokojnino 700 evrov za polno pokojninsko dobo, najmanj 800 evrov minimalne plače, ukinitev doplačil do minimalne plače, širšo dostopnost varstvenega dodatka za vse, ki prejemajo najnižje pokojnine, ter spremembe določil zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Te bodo izboljšale položaj prejemnic in prejemnikov vdovskih pokojnin, ki so po raziskavah revna in ranljiva skupina. Glede vključevanja finančne pismenosti v izobraževalne programe pa v SD menijo, da novih družbenih izzivov ni treba reševati s širitvijo kurikuluma, ampak z integracijo novih tem, pojavov, trendov in vrednot v procese izobraževanja. "Vse te okoliščine predstavljajo kontekst izobraževanja, posamezne vsebine pa je z dobrim sodelovanjem s pedagoškim kadrom mogoče integrirati v izobraževalni proces," pravijo.

SDS za stanovanja, ustrezne zaposlitve in plačilo za mlade

V SDS poudarjajo, da so v tem mandatu poskrbeli za dvig osnovne plače, najnižje invalidske pokojnine, invalidnine za določene kategorije, zajamčene pokojnine in odmernih odstotkov ter izenačenje za moške in ženske. "Sprejeli smo celo vrsto ukrepov za spodbujanje rodnosti na področju družinske politike, redno in izredno (za nazaj in tekoče) usklajevali pokojnine, dvignili denarno socialno pomoč in varstveni dodatek," so pojasnili in dodali, da vse navedeno bistveno pripeva k zmanjšanju generacijske revščine. Napovedujejo pa, da bodo v prihodnosti poleg naštetega poskrbeli tudi za stanovanja, ustrezne zaposlitve in plačilo za mlade. Glede finančne pismenosti pravijo, da je ta že del izobraževalnega programa v osnovnih šolah, le da je vključena v predmete z drugačnim imenom (npr. gospodinjstvo v OŠ). "Zagotovo pa bi tej tematiki v prihodnje kazalo nameniti večjo pozornost, morda tudi v obliki posebnega predmeta oziroma izobraževalnih seminarjev na vseh izobraževalnih ravneh," dodajajo.