Da obstaja razkorak med politiko in znanostjo, je očitno. V času krize se je vzelo ravno temu področju, kljub temu, da lahko predvsem preboji znanstvenikov in raziskovalcev potegnejo državo iz povprečja v svetlejšo prihodnost.
Kot je bilo razvidno na nedavni javni tribuni, ki so jo pripravili člani združenja Shod za znanost, je politika enotna, da si znanost zasluži posebno pozornost, da je trenutno slovenska politika premalo razvojno usmerjena in da je to področje finančno podhranjeno. Mnenja političnih strank pa se razhajajo, kako doseči stabilno financiranje področja oziroma koliko denarja naj nameni država in koliko naj prispeva samo gospodarstvo.
V razpravi so raziskovalci iz različnih področij opozorili predvsem na to, da posamezen raziskovalni projekt velikokrat ne traja le štiri leta, zato je treba razmišljati dolgoročno, hkrati pa so opozorili na razliko med temeljnimi in aplikativnimi raziskavami. Namreč, določeni projekti ne prinesejo neposredne uporabne vrednosti, tudi marsikateri projekt se konča brez oprijemljivih rezultatov, pa vendar se znanost tudi iz teh nauči izjemno veliko.
Politiki se bodo v naslednjem mandatu morali soočiti tudi s problemom prekarnosti med raziskovalci, saj so številni zaposleni po pogodbah za določen, posamezen projekt. Tu je še problematika bega možganov, pa tudi izpostavljenosti samega področja v medijih in družbi.
Koliko sredstev bi torej stranke namenile znanosti?
V stranki SDS menijo, da bi lahko znanosti namenili več javnih sredstev, je pa to, kot je dejal Milan Zver, odvisno od polnjenja proračuna, kar pa je pogojeno z gospodarsko rastjo. Dvig financiranja iz javnih sredstev mora biti postopen, kar sicer velja za vsa področja, je nadaljeval in dodal, da pa naj ''znanost dobi čim prej, čim več''. Konkretno v odstotkih je Zver izpostavil, da je cilj 1,2 odstotka BDP iz javnih sredstev. Vsekakor tega odstotka ni mogoče doseči v enem, dveh ali treh letih, je pa to cilj, ki ga bo potrebno doseči. ''Jasno je, da nobena država ne more v tako kratkem obdobju tako povečati sredstev za en sam resor. Tisti, ki to govorijo, so populisti. Želel pa bi tudi od znanstvene srenje več kritične samorefleksije, da ne zahtevajo zgolj od davkoplačevalcev več denarja, ampak ga skušajo najti tudi na trgu,'' je še dejal Zver.
Tudi v LMŠ pravijo, da je za znanost trenutno namenjenih premalo sredstev, da smo jih leta 2011 dajali bistveno več. ''Če želimo res dvigniti, potem moramo govoriti o enem odstotku BDP, kar pa je v številkah pri našem BDP več kot 400 milijonov evrov,'' je dejal Boris Turk, ki se zaveda, da tak dvig ni mogoč v zelo kratkem času. ''Treba je sestaviti dolgoročno strategijo, ki se ne bo končala z mandatom prihodnje vlade, ampak bo vezala tudi vse naslednje. To mora biti eno od prednostnih področij. Samo na ta način bomo Sloveniji zagotovili dolgoročno, lepo prihodnost,'' je poudaril Turk.
Jernej Pikalo iz SD je bil konkreten: do leta 2022 bodo dvignili višino sredstev za raziskovanje na en odstotek BDP iz javnih sredstev, z davčnimi in drugimi ugodnostmi pa bodo spodbujali tudi zasebna vlaganja v raziskave in razvoj, da bi zasebni sektor prispeval dodatna dva odstotka. Skupno do leta 2022 torej trije odstotki BDP. Pikalo je izpostavil, da je treba celoto politiko pravilno usmeriti, saj je trenutno premalo razvojno orientirana. Z spodbujanjem inovativnosti naj se po njegovem začne že v šolah.
Po besedah Milana Brgleza iz SMC slovenska politika ni dovolj razvojno naravnana; v stranki želijo v prihodnjem mandatu sredstva za raziskave in razvoj postopoma povečati na en odstotek BDP. Opozoril je, da celotne znanosti ne moremo reducirati na trg.
''Naš cilj glede sredstev je 0,75 odstotka BDP do leta 2020 in en odstotek BDP do konca mandata,'' je bil jasen Sašo Slaček Brlek iz Levice. To, kar zdaj namenjamo znanosti (po podatkih, ki jih navaja stranka, so leta 2016 skupni javni izdatki za raziskave in razvoj pri nas znašali 0,49 BDP, povprečje EU pa je bilo 0,69), je vsekakor premalo. ''Ni pa problematična samo višina, problematičen je trend, ker vse bolj zaostajamo za sosednjimi državami in povprečjem EU,'' je dodal Slaček Brlek.
V stranki NSi namesto z odstotki operirajo s konkretnimi številkami, in sicer za raziskave in razvoj bi vsako leto proračunska sredstva povečali za 30 milijonov evrov. Marija Rogar je izpostavila, da končni cilj sicer je, da bi iz javnih sredstev za to področje namenjali en odstotek BDP. Po njenih besedah je treba posodobiti tudi infrastrukturo, saj so nekatere aparature in stavbe zastarele ali pa celo povsem neprimerne za to področje. Strinja se tudi, da je treba tudi gospodarstvo spodbujati, da več sredstev namenja znanosti.
V stranki DeSUS menijo, da je treba sredstva vrniti na predkrizno raven. Predvsem pa, kot je izpostavila Aleksandra Pivec, mora biti financiranje stabilno, da torej projekti zaradi negotovosti – ali denar bo ali ne – iz leta v leto ne propadajo. Hkrati je opozorila, da bi bilo treba prevetriti tudi sam sistem dodeljevanja sredstev.
Andrej Šušmelj iz Stranke Alenke Bratušek prav tako meni, da je financiranje znanosti odvisno od gospodarstva. Znanost pa lahko poviša dodano vrednost gospodarstva, kar vodi v povečanje BDP. Sredstva za znanost iz proračuna bi sicer po napovedih stranke morali povečati in jih vsaj približati odstotku, ki ga iz proračuna za znanost namenjajo druge države Evropske unije.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.