Stranke, ki se borijo za glasove volivcev: s kom bi šli v koalicijo, kaj ponujajo, po kom se zgledujejo in kako bi politiki vrnili ugled

Bližajo se volitve, a kakšne pretirane evforije med volivci ni čutiti. Kot kaže, bodo imeli politiki veliko dela s tem, da jih prepričajo, da sploh pridejo na volišča, saj se za to na vsakih volitvah odloči manj ljudi.

Iz razočaranja, pravijo nekateri. V preteklosti so že pričakovali veliko, dobili malo ali nič. Spet drugi menijo, da njihov glas ne šteje. Kar pravzaprav ni res. S tem le odločitev prepustijo tistim, ki na volišča gredo.

Volivce sicer motijo neuresničene obljube, za kar so si krivi kar politiki sami zaradi nerealnih predvolilnih obljub. Motijo jih prerekanja in spori, pri katerih je pogosto jasno, da gre bolj za vprašanje stolčkov in lastnih polnih žepov kot interese ljudi in države. Moti jih tudi, da se po političnem parketu vrtijo „sumljivi liki“. Ljudje dvomljivega poštenja in morale, morda celo osumljeni, obtoženi ali obsojeni zaradi česa nezakonitega.

Zato se – sodeč po anketah – tokrat oklepajo še zadnjega upanja. Novih obrazov in obljube o osebi, ki je etična in moralna. In to ne prvič. V zadnjih letih smo našteli kar nekaj "novih obrazov" in "instant politikov". Marsikoga se že ne spomnimo več, ker je zdržal le mesec ali dva, nato pa odšel. Zaradi pritiska ali pa je iz omare padel kakšen okostnjak. In politika je v očeh ljudi padla še kakšno stopničko nižje.

Politične stranke smo zato tokrat vprašali, kaj bodo storile za povrnitev ugleda in zaupanja politiki. Navsezadnje je ena od lani objavljenih raziskav pokazala, da vladi zaupa 6-odstotkov ljudi, državnemu zboru 4-odstotki, političnim strankam pa le 1 odstotek.

Vprašali smo jih tudi, kje naj bo moralna in zakonska meja, ko politiki, na katere pade sum nepravilnosti, ali jih doleti kazenska ovadba, morda celo obsodba, politični parket zapustijo. V tujini lahko srečamo primere, ko ljudje odhajajo, ker so za darilo dobili steklenico vina, ki je ne bi smeli.

Vprašali pa smo jih tudi, koga bi predlagali za mandatarja in s kom bi se povezovali. Po pričakovanjih bi si večina strank na vrhu vlade želela svoje predsednike in predsednice, so pa glede odgovora precej skrivnostni v SDS, čeprav ljudi zelo zanima, ali Janez Janša res razmišlja o tem, da bi vlado vodil kar iz zapora.

In ker pravijo, da je mogoče o človeku in njegovih vrednotah veliko izvedeti na podlagi njegovih vzornikov, smo prvake strank vprašali, po kom se zgledujejo.

In najbrž še najpomembnejše – s kom bi se po volitvah bili pripravljeni povezovati, saj sam pač ne bo vladal nihče. Čeprav je bilo po evropskih volitvah veliko govora o predvolilnih povezovanjih, je nastalo le malo predvolilnih koalicij. Koalicija bo zato nastala šele po volitvah, ker pa je glas za stranko posredno tudi glas za neko koalicijo, volivce seveda zanima, v kakšni družbi se vidijo tisti, na katere stavijo. Nekateri so bili o tem bolj, drugi manj zgovorni.

Glede povezovanja pravijo, da so se odločili, da se pred volitvami ne povezujemo z nikomer, po volitvah pa so pripravljeni za morebitno sodelovanje z vsemi strankami - razen s tistimi, katerih predsedniki so pravnomočno obsojeni oz. javno kompromitirani.

Ocenjujejo, da politika v Sloveniji trenutno uživa zelo nizko stopnjo ugleda in zaupanja, kar pa je po njihovem predvsem posledica izkušenj ljudi s skorumpiranim in klientelističnim političnim delovanjem: "Vse dokler za tovrstno delovanje politični subjekti ne bodo odgovarjali, bo stanje ostalo nespremenjeno. V stranki zaenkrat nismo imeli tovrstnih primerov."

In kaj konkretnega bodo storili, da se situacija spremeni? "Vzpostavili bomo pozitivno podobo politike kot načina za reševanje skupnega dobra in interesov državljanov in spodbudili razpravo o pomembnosti participacije ljudi v političnem življenju," pravijo.

Glede sodelovanja pravijo, da ga še naprej ponujajo vsem, zato tudi odklanjajo negativno kampanjo, ki koga izloča. Si pa želijo sodelovanja predvsem s pomladnim strankami, saj pravijo, da so bila dosedanja njihova sodelovanja zelo uspešna.

V stranki menijo, da je politična kultura pri nas nizka, slovenska demokracija po njihovem še ni dovolj zrela. Na vprašanje, kdaj bi morali politiki oditi s političnega parketa – ko so osumljeni ali obsojeni, pravijo, da je SDS je edina stranka, v kateri so poslanci, ki so bili obremenjeni s sumom nepravilnosti odstopili. Kot primer navajajo Pavla Ruparja in Branka Mariniča. Težava je po njihovem na levici, kjer se "posamezniki, ki so obremenjeni s svojo ovaduško preteklostjo (M. Meršol), dokazanim plagiatorstvom (M. Ambrožič), obtoženi goljufanja svojih upnikov (I. Vogrin), oklepajo svojega poslanskega stola."

Da bi povrnili zaupanje ljudi v politiko in jih tudi vrnili na volišča, pa bi v SDS spremenili volilni sistem, saj zdajšnji volivcu ne omogoča odločilnega vpliva na izbiro. "Zaupanje državljank in državljanov v politiko, pa je mogoče doseči z odgovornim delom, držanjem obljub in zavzemanjem za enakost, pravičnost za vse," pravijo.

Stranka se je že pred volitvami povezala s stranko Solidarnost, katere kandidati nastopajo na njihovi listi, in s stranko DeSUS. Pravijo, da se povezujejo predvsem s programsko sorodnimi strankami.

V stranki menijo, da politična kultura v Sloveniji res ni nekaj, na kar bi lahko bili ponosni. Po njihovem bi morale posamezniku vse javne funkcije prenehati v primeru pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje.

Na vprašanje, kako bi politiki vrnili ugled pa pravijo, da bodo vodili aktivno kampanjo za povečanje pomena sodelovanja ljudi pri odločanju. Preučili bodo tudi možnost uvedbe varnih in tajnih e-volitev.

Povezujejo se že pred volitvami, imajo namreč predvolilni dogovor s stranko SD – koalicija za mandatarja. Tista stranka, ki bo imela več poslancev, bo predlagala mandatarja. "Gre za protiutež mandatarstvu stranke SDS, s katero stranka DeSUS ne bo vstopila v koalicijo,"dodajajo.

Menijo, da bi morali politiki odstopiti že ob resnem in argumentiranem sumu nepravilnosti. Če tega ni, pa bi se moral politik umakniti takoj po ovadbi. V primeru, da dokaže svojo nedolžnost, se lahko vrne na politični parket. Menijo, da je stranka DeSUS vzor odgovornega ravnanja na tem področju. Ivana Simčiča so izključili iz svoje poslanske skupine zaradi suma nepravilnosti pri pridobitvi srednješolskega spričevala, čeprav uradni organi niso posredovali, minister Henrik Gjerkeš pa je odstopil takoj, ko je bilo s strani policije ugotovljeno, da je vozil pod vplivom alkohola.

Zdi se jim tudi skregano z zdravo pametjo, da lahko pravnomočno obsojen politik kandidira za poslanca, po drugi strani pa morajo celo najnižji javni uslužbenci ob zaposlitvi predložiti dokazilo o nekaznovanosti in da proti njim ni voden kazenski postopek.

Boljšo volilno udeležbo namerava stranka zagotoviti z volilnim programom, ki ščiti pravice starejših, in s kandidati, ki uživajo zaupanje.

V koalicijo so pripravljeni iti s tistimi, ki jim bodo pomagali znižati davke, poenostaviti postopke in umakniti politiko iz gospodarstva.

Menijo, da je treba pri nas dvigniti raven politične kulture, politiki pa bi morali v primeru dokazane vpletenosti v nezakonite posle ali v primeru neprimernega obnašanja v javnosti odstopiti s funkcije. "Ker v NSi takšnih primerov nismo imeli, do takšnih odstopov ni prišlo," dodajajo.

V SLS pravijo, da bi se povezovali s strankami, ki razumejo, da sta ključna izziva Slovenije ureditev javnih financ in zagon gospodarstva. "Težko pa SLS sodeluje s strankami, ki so jih polna usta socialnih in drugih pravic, hkrati pa ne znajo povedati, kako in na kakšen način jih bodo zagotovile," pravijo. Sodelovanja ne vidijo niti s tistimi, ki zagovarjajo ozke interese in se nagibajo stran od Evropske unije.

Da bi si politika povrnila ugled, bi bilo po njihovem potrebnega več spoštljivega in argumentiranega dialoga - tako znotraj politike same, kot na ravni koalicija in opozicija ter na ravni politike in civilne družbe. Menijo, da se zaupanje gradi z dobrim delom na dolgi rok.

Poleg tega je za zaupanje odločilna tudi samokritičnost politikov v primeru nepravilnosti. V SLS poudarjajo, da so takšno načelo v lastnih vrstah uveljavili in izpostavljajo primer nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja in odhod iz koalicije po poročilu KPK v zvezi z Janezom Janšo.

V Pozitivni Sloveniji so odprti za povezovanje s strankami in posamezniki, ki podpirajo njihove temeljne usmeritve: pravično urejena pravna, solidarna in socialna država, v kateri bi zagotavljali nova delovna mesta ter gospodarsko rast.

Menijo, da je politična kultura pri nas na zelo nizki ravni, največjo škodo pa da ji delajo politiki in stranke, ki so premalo učinkoviti in operativni. Tisti, ki v izražanju svojih stališč ali razpravah s političnimi tekmeci uporabljajo sovražni in žaljiv govor, in so za doseganje svojih političnih ciljev pripravljeni poteptati vse neodvisne državne institucije, ki ne ravnajo po njihovih željah. Del krivde pa vidijo tudi pri medijih, ki raje kot o kakovostnih političnih razpravah poročajo o namišljenih škandalih in aferah.

V stranki podpirajo po ustavi opredeljen kriterij, da pravnomočno obsojeni politiki odstopijo. "Žal pa se pogosto zgodi, da javnost posameznika obtoži in obsodi še preden pride na sodišče in ima možnost obrambe," dodajajo. Da bi politiki vrnili ugled, obljubljajo, da bodo komunicirali spoštljivo, držali obljube, iz politike "ne bodo delali cirkusa", kadrovali pa bodo zaupanja vredne kandidate z izkušnjami.

Stranka bi novo koalicijo sestavila s strankami, ki so povezovalne, verjamejo v tržno gospodarstvo in močno socialno državo, spoštujejo institucije pravne države in nimajo nad seboj pravnomočnih sodb povezanih s kriminalom in korupcijo.

Menijo, da mora biti politika transparentna in odgovorna, obremenjeni politiki pa bi morali odstopiti sami, če ne prej, pa najpozneje ob pravnomočni obtožnici.

Sami bi ugled politiki vrnili tako, da bodo dajali le konkretne in izpolnljive obljube ter podpisali etični kodeks vseh, ki bodo kandidirali na listi Zavezništva AB. Volivce pa bi na volišča vrnili s posodobitvijo volilnega sistema, ki bi dal volivcem več vpliva, razmislili bodo tudi o možnosti e-volitev.

V stranki Verjamem bi za mandatarja predlagali svojega predsednika Igorja Šoltesa. Po njihovem ga odlikujejo odprtost do ljudi, bogate izkušnje s področja javnih financ, predvsem pa je usmerjen v prihodnost.

S kom bi se povezovali ne razkrivajo, pravijo, da je to odvisno od volilnega rezultata.

Kot pravijo, družbe brez politike dejansko ni, javno dobro pa bi moralo biti biti edini skupni imenovalec pestre politične ponudbe. "Žal so osebni politični stili, obremenjeni s korupcijskimi aferami, lažmi, dvoličnostjo ali nedoslednostjo, prevladali in ustvarili skrb zbujajoče nezadovoljstvo med ljudmi, zlasti med mladimi. Upanje v pravno državo umre zadnje, cilj je, da se pravna sredstva ne zlorabljajo za diskreditacijo posameznikov in da pravo ostane pravo," pravijo. Menijo, da volilna (ne)udeležba sporoča, kakšno je stanje duha v naši državi. Stanje nameravajo popraviti z lastnim dobrim zgledom.

V novem mandatu bi stranka sodelovala z vsemi, v družbi katerih bi lahko uresničevala svoj program.

V stranki ocenjujejo, da politična kultura v Sloveniji še kar pada in najnižje točke še ni dosegla, kar od politike tudi odvrača potencialne dobre kadre. "Prav bi bilo, da se politiki, dokler ne dokažejo svoje nedolžnosti, umaknejo," menijo. Ob pravnomočni obsodbi pa dvomov glede odstopa ne bi smelo biti, dodajajo. Poudarjajo, da so iz svojih vrst izključili poslanca Ivana Vogrina, ki je vpleten v visoko število sodnih postopkov.

Ugled bi politiki vrnili tako, da bi nadaljevali s pregonom gospodarskega kriminala in korupcije ter dvignili nivo politične kulture.

Politična kultura v Sloveniji ima po mnenju SNS dve plati. V prvi vrsti je pri nas bolj pomembno, kako se govori, kot kaj se govori in leporečje je več vredno kot resnica. Glede sumov, ki se kdaj pojavijo nad politiki pa menijo, da se pri nas sumi vsakogar, ki je nekaj v življenju naredil, pridelal, si zaslužil, ali prihranil. Pravnomočne sodbe v Sloveniji so v veliki meri posledica političnih dogovorov, pritiskov in razmislekov, ocenjujejo, zato je njihova upravičenost zelo vprašljiva. "Zatorej prepustimo ljudskemu glasu, naj na volitvah izbere tistega za katerega misli, da bo najbolj ustrezno zagovarjal njegove interese," pravijo.
Glede povrnitve zaupanja v politiko pa menijo, da ne bo nič bolje, dokler bodo mediji pod vplivom določene politične opcije.

V Združeni levici imena svojega kandidata za mandatarja niso navedli, se pa mora po njihovem zavedati nevzdržnosti kapitalizma in nedemokratičnosti ter nepravičnosti liberalne države. Prioriteta te osebe ne sme biti ugajanje finančnim trgom, stremeti mora k družbenemu napredku, ki ni določen z večanjem zasebne potrošnje, postaviti se mora proti vsakršnemu podrejanju in izkoriščanju.

V stranki bi se povezali s tistimi, ki bi bili pripravljeni uresničiti njihov program demokratičnega in ekološkega socializma.

V stranki menijo, da je bolj kot nivo politične kulture pri nas težava, da je parlament popolnoma ločen od ljudi, od ljudskega nadzora, razen z izjemo volitev na vsake štiri leta. Zato se zavzemajo za večanje demokratičnosti in vpeljevanje neposredne demokracije. Politiki pa bi po njihovem morali odstopiti ob ovadbi oziroma ob pravnomočni sodbi.