VOL17VE: Kandidati in svetovni mir: napenjanje mišic, vse večji razkorak med bogatimi in revnimi ter vzgoja za spoštovanje sočloveka

Svet žal za mnoge ne postaja vse bolj, ampak vse manj prijazen. Zadnje desetletje je prineslo številne vojaške konflikte, nevarnost pa se je z grožnjo terorizma vrnila tudi v Evropo, ki je vse od druge svetovne vojne tudi po zaslugi Evropske unije kot ne le velikega gospodarskega, ampak tudi mirovnega projekta, živela relativno mirno.

Ob lokalnih in regionalnih konfliktih v Afriki in na Bližnjem vzhodu, katerih povod so pogosto verska vprašanja, napetosti med etničnimi skupinami, ozemeljske zahteve ali boj za prevlado nad naravnimi viri, v ospredje nevarnosti že dlje časa stopa terorizem.

75 odstotkov življenj, ki jih je leta 2015 po svetu terjal terorizem, je ugasnilo v le petih državah - Iraku, Afganistanu, Nigeriji, Siriji in Jemnu.

Istega leta je število držav, ki so izkusile grozo terorizma, poskočilo na 23, takšne dogodke so zabeležili tudi na Danskem, v Franciji in na Švedskem. Lani in letos se je seznam še razširil, med drugim so v Evropi odmevali napadi v Nemčiji in Španiji.

Število mrtvih v državah OECD se je med leti 2007 in 2016 povečalo za 900 odstotkov, kljub veliki številki pa je leta 2015 število žrtev zaradi terorizma v teh državah, še vedno predstavljalo "le" okoli dva odstotka vseh smrti zaradi terorizma na svetu v tem letu.

Ob terorizmu, velik izziv svetovnemu miru znova predstavlja tudi jedrsko orožje. Svet skrbi besedna vojna med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in severnokorejskim samodržcem Kim Džong Unom, ki drug drugemu grozita, da bosta nasprotno državo "izbrisala z obličja Zemlje". Severna Koreja je letos rakete pošiljala že čez Japonsko, sosedi Južni Koreji, prav tako redno grozijo z napadi. V zraku vse bolj visi tudi sporazu o iranskem jedrskem programu, s katerim je Trump odkrito nezadovoljen.

Vojaški konflikti, terorizem ter grožnje z vojaškimi obračuni in terorističnimi napadi vplivajo tudi na svetovno gospodarstvo.

Ekonomisti ocenjujejo, da so vojne svet leta 2016 stale dobrih 14 bilijonov dolarjev ali slabih 13 odstotkov svetovnega BDP ali okoli 5 evrov na Zemljana na dan. Tako avtorji poročila Global Peace Index. Od kod ta številka? Okoli 6 bilijonov naj bi šlo za orožarske nakupe, slabih 5 bilijonov za varnostne ukrepe, 2,5 bilijona ma račun izgub zaradi nasilja in slab bilijon neposrednih stroškov zaradi oboroženih spopadov.

Države, katerih BDP najbolj trpi zaradi nasilja  so Sirija, Irak, Afganistan, Južni Sudan, Somalija in Srednjeafriška republika. Leta 2015 je bila na seznamu tudi Kolumbija, ki si po podpisu sporazuma s separatisti, obeta boljše čase. Na seznamu je tudi Severna Koreja, ki sicer ni neposredno vpletena v vojno, gre pa za orožje in vojaške poskuse večina javnega denarja.

Vplivi vojaških konfliktov so široki. Od neposredne žalostne statistike smrtnih žrtev, do vplivov na družbo, migracije, revščino, izobraževanje, do vplivov na gospodarstvo in javne finance. In vplivi se ne končajo le pri mejah države, kjer vihra vojna, ampak so lahko globalni. Kandidate smo zato vprašali - "katere so po vašem mnenju največje grožnje svetovnemu miru in kako bi se z njimi spopadli kot predsednik/predsednica Slovenije".

Suzana Lara Krause izpostavlja, da je pomembno, da že starši otroke učijo spoštovanja sočloveka, Angelca Likovič meni, da bo bolje, da se ukvarjamo z domačimi problemi kot z grožnjami svetovnemu miru. Z njo se ne strinja Maja Makovec Brenčič, ki meni, da je zavzemanje za mir in varnost eden od temeljev slovenske zunanje politike. Boris Popovič meni, da so globalni konflikti posledica pomanjkanja naravnih virov ter pomanjkanja dialoga in razumevanja med narodi, Marjan Šarec meni, da je ena največjih groženj miru vse večji prepad med bogatimi in revnimi. Borut Pahor meni, da na političnem prizorišču manjka potrpežljivosti, ko se išče rešitve konfliktov. Ljudmilo Novak skrbijo napetosti med velesilami, Romano Tomc pa podhranjen slovenski obrambni sistem.

Celotne odgovore kandidatov preberite v zgornji galeriji.

Med tistimi, ki so bili dolgo videni kot varuh miru, je Organizacia združenih narodov, ki pa ima zadnja leta težave z odločanjem za ostre in jasne poteze. Veliko je pozivov h koreniti reformi organizacije.

Kandidate smo zato vprašali - "Se strinjate z ocenami, da je Organizacija združenih narodov postala neučinkovita in nepomembna ter kako bi se lahko njena učinkovitost izboljšala".

Suzana Lara Krause meni, da se organizacija še ni prilagodila sedanjemu času, Angelca Likovič se strinja, da je organizacija izgubila svoj vpliv, Maja Makovec Brenčič podpira reformo organizacije, opozarja na širok krog njenih pomembnih aktivnosti, med katere sodi tudi boj proti kršenju človekovih pravic in revščini. Z reorganizacijo se strinja tudi Boris Popovič, ki meni, da se je organizacija preveč zbirokratizirala. Marjan Šarec meni, da so ji moč vzele velesile, ki so, ko jim je tako ustrezalo, organizacijo obšle. Borut Pahor meni, da je pomembno, da se organizacija ohrani. Ljudmila Novak pravi, da so vrednote in cilji organizacije še vedno aktualni. Romana Tomc pa pravi, da se je organizacija nekoliko izgubila in dodaja, da je absurdno, da lahko v revnejših državah marsikje lažje prideš do mobitela kot do hrane. 

Celotne odgovore kandidatov preberite v spodnji galeriji.