'Poslancem bi morali meriti inteligenčni kvocient'

Mnenja so v predvolilnem soočenju v TV Klubu soočili predsednik Državljanske liste Bojan Starman, presenečenje evropskih volitev Igor Šoltes, najbolj znan povratnik v volilno tekmo Zmago Jelinčič in predstavnik Združene levice Luka Mesec.

Kot je dejal Starman, naj bi njegova stranka, ki jo je prevzel po polomiji na evropskih volitvah, tokrat vendarle prepričala volivce, ki jim obljublja, da bodo poslej prioritete stranke predvsem gospodarske teme in odpiranje novih delovnih mest.

Na ponovni preboj v parlament računa Zmago Jelinčič, ki mu ta podvig na evropskih volitvah ni uspel, pa čeprav so na evropski ravni nacionalistične stranke beležile občutno rast. Meni, da so za slab rezultat krive slovenske razmere, ki preprečujejo tovrstne stranke, da pa v slovenski parlament bodo prišli, saj da je treba "zamenjati sodrgo, ki je Slovenijo pripeljala pred prepad, in preprečiti, da ne pade v globino".

Na vprašanje voditeljice Darje Zgonc ali Slovenija zares potrebuje Jelinčičevo stranko, je predstavnik Združene levice Luka Mesec dejal, da potrebuje predvsem levo stranko in levo koalicijo. Meni, da se trenutna parlamentarna levica od desnice razlikuje le še po odnosu do partizanstva. Šele z Združeno levico tako Slovenija dobiva levico, ki se od desnice razlikuje po gospodarskem in socialnem programu in si bo prizadevala za sistemsko alternativo kapitalizmu, pravi Mesec.

Jelinčič pa je na to odvrnil, da Slovenija vsekakor ne potrebuje radikalne levice, saj je bilo takšnih skrajnih levic vse od leta 1991 že kar nekaj in so skupaj z desnico državo pripeljale na rob propada.

Ker je Evropska komisija za Slovenijo izdala osem priporočil za izhod iz krize, so mnogi prepričani, da je gospodarski program že spisan, spet drugi se sprašujejo, zakaj priporočila sploh upoštevati, saj menijo, da poslušnost Bruslju državi ne koristi.

Zmago Jelinčič, znan kritik EU, je dejal, da gre zgolj za priporočila, težava pa se pojavi v Sloveniji, kjer jih jemljemo kot dejstvo, čeprav so mišljena kot priporočila, pri katerih je treba upoštevati lokalna dejstva. A tega naša vlada ne vidi, ker je lažje kimati in biti hlapec, meni Jelinčič.

Mesec se do (ne)upoštevanja priporočil ni izrecno opredelil, poudaril je, da se v Združeni levici zavzemajo za Evropo, ki takšnih poročil sploh ne bo dajala.

Na vprašanje, kako namerava njegova stranka v praksi uresničiti obljubo, da bo Slovenijo uvrstila med 35 najkonkurenčnejših držav, čeprav smo zdrsnili na 56. mesto, ob tem pa ohranila socialno državo, čeprav večina meni, da na račun enega vedno trpi drugo, je Starman dejal, da bi za 10-odstotkov znižali stroške dela, uvedli fleksibilni trg dela in odpravili druge obremenitve gospodarstva. Ker njegova stranka sodeluje v vladi, se seveda postavlja vprašanje, zakaj tega že niso storili. Starman je dejal, da je nekaj korakov že bilo storjenih, med drugim je izpostavil upor proti višjemu DDV.

Evropska komisija ob tem tudi svetuje, da Slovenija do konca leta pripravi socialni sporazum, ki bo zagotavljal, da gibanje plač, vključno z minimalno, vzpodbuja konkurenčnost gospodarstva. Sindikati pravijo, da konkurenčnosti na račun plač ni mogoče dvigovati, saj plač ne moremo več znižati, še posebej ne minimalne. Igor Šoltes se je strinjal, da je nižanje minimalne plače neprimerno, meni, da se konkurenčnost gradi na drugih področjih. Pri tem je izpostavil davčno politiko. Izpostavil je, da je treba, če zmanjšamo davčne obremenitve delodajalcev in delojemalcev, ta primanjkljaj prihodkov zapolniti, da pa po drugi strani višja neto plača pospeši denarni tok, potrošnjo in porabo.

Mesec je poudaril, da se, če pristanemo na politiko nižjih davkov za kapital, nižje plače in manj socialnih pravic, spustimo v konkurenčni boj z državami evropske periferije – Grčijo, Latvijo in Bolgarijo. To pa je tekma do dna, ki ne vodi nikamor, je dejal. Z njo bi le opustošili življenjski standard Slovencev in ga približali državam kot je Latvija, ki je standard spustila tako zelo, da se je v dveh desetletjih izselila tretjina prebivalcev.

Jelinčič je nasprotno prepričan, da je nižanje davkov nujni pogoj, saj to zavrti denarni tok, medtem ko višji davki uničujejo gospodarstvo. Prepričan je, da je treba davčno zakonodajo nujno spremeniti, med prvimi ukrepi pa bi na področju davka na dodano vrednost uvedel, da se 1,5-odstotka le-tega nameni za pokojninsko blagajno, enak delež pa še za zdravstveno blagajno.

Ker se zdravstveni sistem omenja kot nova gnojna rana Slovenije, so sodelujoči govorili tudi o reševanju zdravstva. Igor Šoltes je dejal, da večina strank, ki sodelujejo na teh volitvah, poudarja izboljšanje zdravstvenega sistema, pri čemer običajno navajajo povečanje dostopnosti storitev, ureditev poslovanja zdravstvenih ustanov, racionalizacijo javnih naročil in krajšanje čakalnih vrst, poudaril pa je, da je edina pot do rešitve enotna politična podpora, ki pa je doslej ni bilo, kar je izkusil tudi sam, kot nesojeni kandidat za zdravstvenega ministra.

Zmago Jelinčič eno od rešitev vidi v tem, da bi se vsa naročila zbirala na zdravstvenem ministrstvu, brez posrednikov, ki pobirajo tudi od 70 do 120-odstotkov na osnovno ceno, s čimer pa so se doslej očitno strinjale tudi vlade.

V Združeni levici bi popolnoma ločili javno in zasebno zdravstvo ter ukinili dodatno zdravstveno zavarovanje. Mesec je dejal, da je nesprejemljivo, da zasebne zavarovalnice z denarjem zavarovancev kujejo milijonske dobičke, medtem pa denarja za zdravstvo primanjkuje.

Šoltes je še dodal, da bi bilo treba pred poseganjem v pravice zavarovancev, temeljito pogledati na področje javnih naročil, kjer bi lahko marsikaj rešili s tremi ukrepi: na podlagi sistema referenčnih cen, na podlagi standardizacije medicinske opreme in protokola naročanja.

V luči aktualnega političnega dogajanja so zbrani razpravljali tudi o predlogu ene od strank, da se pravnomočno obsojenim zakonsko prepove opravljati delo predsednika vlade, ministra ali državnega sekretarja.

Mesec se je s predlogom strinjal, Jelinčič je dejal, da ga v praksi nikoli ne bo, ker gre za predvolilno potezo, da pa je treba spremeniti slovenski pravosodni sistem, ki je kopija nekdanjega socialističnega, meni pa, da bi morali spremeniti še politični sistem. Po njegovem bi morali poslancem meriti inteligenčni kvocient.

Šoltes je dejal, da z zapisom takšnih določil že dolgo zamujamo, da pa se je najbrž predpostavljalo, da česa takšnega ni treba zapisati v zakon, ker je po nekem temeljnem načelu samoumevno. A temu očitno ni tako. Očitno živimo v državi, kjer je treba vse predpisati, zato se tudi ni primerno čuditi, če imamo potem tako normativizirano državo, pravi Šoltes.

In kakšno državo državljanom obljubljajo kandidati? Starman je dejal, da bi jo iztrgali iz rok lobijev in vrnili državljanom. Šoltes je opozoril, da hitre spremembe niso mogoče, da pa na dolgi rok njegova stranka ponuja državo, ki bi se uvrstila na mednarodni zemljevid tistih, ki imajo visoko kvaliteto življenja. Jelinčič je dejal, da smo bili nekoč prvi na vasi, zdaj pa smo zadnji v mestu, kar je treba spremeniti, Mesec pa je dodal, da se njegova stranka ne zavzema za nove obraze, ampak za nove politike.