Vroč sedmeroboj pred kamerami in v zakulisju

Naj se zgodi, kar se ima zgoditi; in ko bo vso to neplodno izkazovanje politične ne/umnosti mimo in bo nastopil »predvolilni mrk ali molk«, se bodo zgodile volitve in potem bodo šteli in prešteli...in ko bo prešteto se bodo opijanjeni od oblasti ponovno predali političnemu »nonkonfirmizmu«, ter si v času debilih krav želili suhe/suhljate in obratno - pač pozicija/opozicija...

1 Spomenka Hribar: Samo eden je čist kot solza Na spletni strani DELO, 28.11.2011 Treba se je izpostaviti in povedati svoja spoznanja - celo če so zmotna, saj se bodo v soočenju z drugimi izkristalizirala. Spomenka Hribar ned, 27.11.2011, 07:00 foto: Matej Družnik/Delo Sklenila sem bila, da se v predvolilnem času ne bom oglašala v javnosti, saj je zdaj čas za stranke, da predstavijo svoje programe, se soočijo z drugimi in se tako predstavijo volivcem, ki so dovolj zreli državljani in državljanke, da bodo na volitvah znali presoditi, kdo je vreden njihovega zaupanja in kolikšnega je kdo vreden. Toda namesto predstavitve programov imamo televizijska »soočenja«, ki so bolj podobna moralnemu linču posameznih strankarskih prvakov kot pa predstavitvi njihovih programov in soočenju z drugimi programi. In to me je vzpodbudilo za naslednji premislek. Na teh »soočenjih« smo priče javnemu izpraševanju vesti kandidatov za izvolitev v parlament ali celo pretendentov za premierski stolček. To je vsebinsko v redu – ni pa primeren način izpraševanja. Kdor pride pred kamero, da bi pojasnil svoj moralni, politični ali kriminalni delikt, za katerega je osumljen, je na milost in nemilost postavljen v vlogo obtoženca, in ko skuša pojasniti oziroma odgovoriti na vprašanje/obtožbo – če do besede sploh pride –, njegov odgovor nič ne velja, kajti že naslednji hip izpraševalec zgolj ponovi isto vprašanje, kakor da ne bi bil slišal odgovora. To se dogodi recimo dvakrat, trikrat – in oddaja je končana. Izprašani ostane umazan, kakor da ne bi bil ničesar pojasnil. Namesto da bi izpraševalec komentiral izprašančev odgovor, ponavlja zgolj isto obtožbo.2 Vsi umazani, razen enega Vsi kandidati – predsedniki – strank levice in leve sredine so po tej metodologiji nekorektnih izpraševalcev umazani, kar po vrsti: Zoran Janković, ker naj bi bil zatajil formalno lastništvo hiše, ki jo je podaril sinu oziroma v njej stanuje; Gregor Virant, ker je poleg nadomestila ministrske plače delal in služil denar; Gregor Golobič, ker je javnosti zatajil solastništvo Ultre (ni ga pa zatajil pri prijavi svojega premoženja državi); Katarina Kresal, ker je protežirala svojega prijatelja pri najemu prostorov za NPU … Le eden je čist kot solza. In to je Janez Janša. Ni problem v tem, da se novinarji obešajo na levosredinske kandidate, problem je v tem, da tako natančno izpuščajo prav samo enega: Janeza Janšo. In to gre celo tako daleč, da pri navajanju osamosvojiteljev, ki bi jih bilo treba lustrirati, kakor je predlagal predsednik stranke SMS - Zeleni, novinarka izpusti ime Janeza Janše. Ki je vendar eden od najbolj zaslužnih osamosvojiteljev. Kajti njega se ne sme niti omeniti med možnimi »lustriranci«. Janša je zunaj vsakega tematiziranja ali izpostavljanja kritiki. In to tisti Janez Janša, ki je bil minister za obrambo v času, ko je Slovenija (pre)prodajala orožje na Hrvaško in v Bosno in Hercegovino. Pred kratkim je izšla druga knjiga trilogije V imenu države avtorjev Mateja Šurca in Blaža Zgage, ki ima podnaslov Preprodaja (izdala in založila Založba Sanje, d. o. o., v zbirki Dokumenta). Toda o obeh študijah volivci in volivke niso mogli prebrati nobene analitične recenzije v časopisih, kaj šele videti kakšno televizijsko oddajo. O obeh vlada molk. Ne rečem, da gre za »zaroto molka«, prej bi rekla, da gre za strah novinarjev »za ljubi kruhek« ali pa za ravnanje »za vsak primer«, recimo, če bo Janša prihodnji premier. Kajti Janša ne pozablja! Avtorja nista prejela nobenega priznanja za ogromno in odgovorno, predvsem pa profesionalno opravljeno delo doma, sta ga pa zato v tujini: priznanje SEEMO in Srednjeevropske pobude. Za sodni proces, ki zdaj poteka na sodišču v zadevi Patria, menim, da bi bilo bolje, da bi sodišče obravnave odložilo, saj do volitev ne bo končan, torej velja, da je Janša v tem primeru načelno nedolžen – in prav sam proces daje Janši možnost, da se postavlja v mučeniško pozo, kako da ga (levica) preganja. Drugo pa je (pre)pr

a prov vidm ,zalarjeve reklame na fbju,kresalkine reklame na fbju ,naj *

NOBENA STRANKA NE SODI V PARLAMENT.VSI IMAJO VELIKE GREHE IN NISO SPOSOBNI SEST ZA MIZO IN NAS REŠIT.