Znanost in tehnologija

Bi človek preživel pot na Mars? 10 moških preležalo 10 dni

Koper, 12. 09. 2019 16.55 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

V izolski bolnišnici se zaključuje študija o tem, kako bivanje v vesolju vpliva na človeka. V projektu je sodelovalo 10 moških prostovoljcev, ki so morali 10 dni preležati v simuliranem okolju. Znanstveniki pa so ugotavljali, kakšne težave bi za naše telo predstavljala pot na Mars. Ugotovitve bodo uporabne tudi na Zemlji.

"Vznemirjen sem, veliko se dogaja, veliko ljudi 'skače' okoli, čaka me biopsija, jutri pa seveda vstajenje." Tako je svoje občutke na 10. dan ležanja v bolnišnici strnil Žiga, eden od desetih prostovoljcev, ki so se vključili v projekt Bed rest – SBI 2019. Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper je namreč skupaj z italijanskimi partnerji raziskovalo vplive simuliranega bivanja v vesolju na človeško telo. V projektu je sodelovalo 10 moških prostovoljcev, ki so 15 dni preživeli v izolski bolnišnici, od tega so morali 10 dni preležati.

Žiga se je na razpis prijavil iz želje, da bi bil vsaj tako del znanstvenega preboja. "Nisem raziskovalec, nisem astronom ali astronavt, znam pa ležati. Čez 30 let, ko bomo šli na Mars, bom pa lahko rekel, tu sem pa jaz pomagal," je poudaril. In kakšen je občutek, ko po desetih dneh lahko spet stopiš na noge? Zelo dober, so se strinjali udeleženci, ki so izkušnjo "bed resta" že opravili. 

Projekt je potekal pod pokroviteljstvom Italijanske vesoljske agencije in vodstvom Univerze v Padovi, skupaj s še 18 partnerji – univerzami in inštituti. ZRS Koper je bil zadolžen za izvedbo tako imenovane bed rest študije, ki je zanje že šesta po vrsti.

Projekt se je začel 26. avgusta, vsak dan pa sta se ulegla po dva preiskovanca in nato po preteku 10 dni po dva tudi znova vstala iz postelje. Za nemoteno izvajanje študije so vsak dan skrbeli po trije dežurni raziskovalci ZRS Koper – profesor in dva asistenta – ter zdravstveni tehniki iz Splošne bolnišnice Izola. Vse skupaj je pri raziskavi sodelovali 56 raziskovalcev in predstavnikov zdravstvenega osebja. 

Bistvo študije je preučevanje kazalcev mehanizmov, ki bi človeku omogočali, da bi lahko šel na Mars. "Danes namreč ni več težava v tehnologiji, s katero bi prišli na Mars, težava je, kako naj bi človek tam preživel. Mislim, da bomo morali prilagoditi okolje in izmisliti intervencije, ki nam bodo vzpostavile težnost v breztežnosti in potem bomo lahko šli tja," je dejal direktor ZRS Koper Rado Pišot, sicer eden od kooridinatorjev projekta, ki so ves čas bdeli nad njegovim izvajanjem.

Kako je potekala študija?

Bed rest študija je potekala v Splošni bolnišnici Izola. Njihov edini pogoj je bil, da zaradi študije ne bi trpeljo njihovo delo. Prejšnje bed rest študije pod okriljem ZRS Koper so potekale v Ortopedski bolnišnici Valdoltra. 

Izolska bolnišnica je raziskovalcem odstopila celoten oddelek za otorinolaringologijo, ki so ga zato začasno premestili drugam. Znanstveniki so na oddelku vzpostavili skeletno-mišično, srčno-žilno in nevro-kognitivno enoto. V teh enotah so vsak dan med 7. in 22. uro na 15 minut izvajali meritve in teste na prostovoljcih. 

Preiskovance so testirali pred začetkom 10-dnevnega ležanja in nato po vstajanju. Vsak dan ležanja so jim odvzeli tudi vzorce krvi, sline in urina. V tem času pa so na vsakem preiskovancu opravili tudi mišično biopsijo, so pojasnili na ZRS Koper. "Presenetilo me je, koliko malo časa imamo. Pomisliš, da boš v desetih dneh ležanja veliko naredil, da bo veliko časa, ampak gre ekspresno hitro mimo. Veliko so se nam posvečali, veliko testov je bilo," je svojo izkušnjo s testiranji strnil Žiga. 

Na razpis se je prijavilo 127 ljudi. Vzorec so izbrali na osnovi vključitvenih in izključitvenih dejavnikov, določenih s strani Komisije za medicinsko etiko. V vzorec so bili vključeni rekreativno aktivni zdravi moški med 20. in 30. letom starosti. Izključili so kadilce in osebe s specifičnim ekstremnim življenjskim slogom, ki bi lahko kazal stranske učinke. Po opravljenih meritvah in zdravniškem pregledu so izbrali deset kandidatov.

Deset dni ležanja ni dolga perioda, razen za same preiskovance, "tako da se ne pričakujejo spremembe na vidni, zaznavni ravni. Te spremembe bodo morda zelo velike na molekularni ravni. Cilj tega je prepoznati zgodnje znake propadanja, se pravi kaskado sprememb na človeku, ki se dogajajo na različnih ravneh in vodijo v večje spremembe. Ko bomo enkrat to vedeli, bomo vedeli tudi, kako to preprečiti v prihodnje," je dodal eden od koordinatorjev projekta Boštjan Šimunič, sicer predstojnik Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper

"Vzorce smo preparirali in shranili v ustrezno okolje (–20 do –80 stopinj Celzija) za kasnejše podrobne obdelave in analize. V tekočem dušiku in suhem ledu so vzorci pripravljeni tudi za transport. Priprava na študijo je trajala več kot leto dni in sedaj računamo, da bomo potrebovali še najmanj dve leti za analize in vse objave," je pojasnil Pišot.

Takšne raziskave, čeprav se morda zdijo nezahtevne, se morajo izvajati v bolnišnici, poudarja Šimunič. Poskusi, ki jih delajo in samo ležanje, namreč lahko ogrožajo zdravje. "Vse mora biti nenehno pod zdravniškim nadzorom. V SBI imajo tudi zelo dobre aparature in tista, ki jo lahko izpostavim, je magnetna resonanca, ki ima tri tesle. To  so take jakosti, da nam omogočajo izvajati zelo poglobljene analize z zelo veliko ločljivostjo slik, na katerih lahko vidimo spremembe na mišični ali možganski ravni," je dejal Šimunič. 

Odgovorni zdravnik študije je bil predstojnik oddelka za kirurgijo Splošne bolnišnice Izola Mladen Gasparini. Ta je z ZRS Koper pri bed rest študijah sodeloval že v Valdoltri. "Rezultati šele prihajajo in jih zbiramo, tudi preiskovanci niso povsem enaki tistim, ki so sodelovali v Valdoltri, saj je tokratna skupina izbrancev drugačna, z drugačnimi testi. Gotovo pričakujemo zanimive rezultate, ki bodo lahko aplicirani na naše paciente. Namreč, vemo, da v bolnišnici večina pacientov odleži v času svojega bivanja, zato z nestrpnostjo pričakujemo te rezultate," pravi Gasparini.

Prostovoljci so bili mladi, zdravi moški med 20. in 30. letom starosti.
Prostovoljci so bili mladi, zdravi moški med 20. in 30. letom starosti. FOTO: Znastveno-raziskovalno središče Koper

Ugotovitve bodo koristile tudi na Zemlji

Projekt je financirala italijanska vesoljska agencija. "Njegov cilj je preučiti nove biomarkerje za razumevanje, kako se spreminja telo med neaktivnostjo. Ti biomarkerji bodo pomagali pri zgodnji diagnozi sprememb v telesu med hospitalizacijo in dolgotrajno nedejavnostjo," je pojasnil Marco Narici, eden prvih nevrofiziologov s področja vesoljske medicine v Evropi, vodja projekta v SBI in glavni raziskovalec Univerze v Padovi.

Obseg meritev so italijanski znanstveniki, ki sodelujejo s slovenskimi, v preteklosti že večkrat razširili. "Zdaj lahko preučujemo tako žilno kot tudi mitohondrijsko funkcijo, kar je v primerjavi s prejšnjim delom velik napredek," pa je dejal Bruno Grassi, profesor fiziologije na Medicinski fakulteti univerze v Vidmu in vodilni pri projektu iz videmske ekipe. 

Čeprav bodo njihove ugotovitve pomenile korak bliže človekovemu bivanju na Marsu, pa bodo uporabne tudi na Zemlji. Glavni namen projekta je bil ugotoviti zgodnje znake odzivanja telesa ob ničelni gravitaciji, kar so na preiskovancih simulirali z ležanjem v postelji. To pa bo lahko pomagalo tudi pri boljšemu razumevanju o tem, kaj se dogaja v telesih pacientov po operacijah, ki morajo veliko časa preležati. 

Ugotovitve pa bodo lahko povezali tudi s procesih, ki se dogajajo v naših telesih zaradi vse pogostejšega sedečega življenjskega sloga. Ljudje namreč v povprečju presedimo najmanj osem ur na dan, gibalno neaktiven človek tudi 10 do 12 ur na dan. "Če nekdo sedi 40 minut, se v telesu že začnejo sprožati določeni mehanizmi, ki škodijo mišicam in srčno-žilnemu sistemu. Ko vstanemo, se to izniči. A ker danes ljudje vedno več časa sedijo in so periode sedenja vedno daljše, se kažejo podobni učinki, kot če bi se starali ali bili v breztežnosti, ampak je tam to veliko bolj agresivno," je pojasnil Pišot.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (27)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

enakatalena
19. 09. 2019 10.16
+1
Zanimiva raziskava. Zanimivo je tudi, da so k njej povabili samo moške prostovoljce.
jozejoze1
13. 09. 2019 19.59
+0
Najprej se resnično odpravite na Luno.....ne preko studia........ šele potem bomo šli pa na Mars
RamzesII
12. 09. 2019 21.02
-16
Kje piše, da bodo ležali vso pot in zakaj jih ne bi dali v stazis, aja to je samo v filmih. Uradno nikoli ne bodo šli na Mars. Uradni programi so zavajanje javnosti. Treba je vedeti kaj se dogaja za zaveso in kako se v resnici potuje na druge planete. Vlade sodelujejo z nezemljani in vse to vedo in počno.
Komendator
12. 09. 2019 21.09
+16
Presrečni smo, da imamo tebe, ki razpolagaš in z nami deliš najbolj zaupne informacije!
Shisui
14. 09. 2019 18.31
+2
Razmess upam da nimaš več kot 12 let ker tole kar streljaš zadnje dni je za v umobolnico.
luckysss
12. 09. 2019 20.52
-1
Skrajno bedasto razmetavanje denarja...Po bolnicah je polno nepokretnih ljudi, pa tam "raziskujte"...Sicer pa ne vidim povezave v ležanju in potovanja na Mars. Daljše zadrževanje v breztežnosti pač prinese posledice, ki so zelo dobro znane odkar se okrog Zemlje podijo škatle kot je MIR ali ISS...Drugi večji problem je psihičen, torej izpostavljanje stresu zaradi negotovosti ki jo prinašajo talšna potovanja, tega v postelji, varno na Zemlji, z miselijo na lahek zaslužek prav gotovo ni moč simulirati...Skratka brezveznost dostojna Butal in njihovih "genijalcev"
exaglikojot
12. 09. 2019 21.20
+2
Verjetno v italijanski vesoljski agenciji premorejo nekaj ljudi, ki vedo čemu je ta projekt namenjen in kaj bodo počeli z ugotovitvami. Ti, ki svoje mnenje podajaš iz kavča, bi tako kvečjemu bil idealen kandidat za omenjeni projekt, škoda, da se nisi prijavil. In kar se denarja tiče, ni šel iz tvojega žepa, račun so plačali Italijanci ;-)
ivan res grozni
12. 09. 2019 20.32
+0
Od deset dni do sedem mesecev je še daleč.
ArkaMast
12. 09. 2019 20.18
-10
Jaz bi jih poslal v Sirijo za 2 meseca, pa bi hitro videli ce so za na Mars
Portolonca
12. 09. 2019 19.57
+8
Leta 70 ali v letih 70, je NASA na ves glas v letih 2020 in še prej bomo na luni sedeli pod senčnikom in odšli na izlet na Mars ali drug planet pa smo ostali na mestu in ne gremo nikamor in tudi nikoli nikamor ne bomo odšli ??????
ivan res grozni
12. 09. 2019 20.36
-2
Nasa NIKOLI ni napovedovala tako zgodnjega potovanja. Je pa bila takrat pri financiranju v višini 4 % BND-ja dosti bolj optimistična kot po programu Apollo, ko so ga zmanjšali na 0,4 %.
Portolonca
12. 09. 2019 20.54
+6
Szrokovnjaki so takrat napovedovali bombastične napovedi poleg turističnih potovanj na MARS, so napovedali tudi da bo že okoli keta 2000 zmanjkalo nafte ter da bomo že v tem času v Škornjih Capljali po Kopru, so kar precej podobni temu Rakastemu Lojzu, ki je napovedal čez deset let bomo druga Švica pa nismo niti luknja v Švicarskem siru smo bolj podobni Kriminalni rdeči greznici.
JanezNovakJohn
30. 07. 2020 08.26
+1
graf
12. 09. 2019 19.48
+31
te teste bi morali dela v Črni gori , bi bilo kandidatov kolikor hočeš ...
Komendator
12. 09. 2019 21.14
+4
Tam bodo samo testi v trajanju 7 mesecev in več....
Aprilc00
12. 09. 2019 19.33
+15
Kar sanjajte o Marsu ja... Namesto da bi se posvetili razvijanju zdravil, ki bi bolnim olajšala življenje in reševanju našega planeta, ki ga tako uspešno peljemo v prepad. Res super ideja.
Komendator
12. 09. 2019 19.46
+10
Zelo neumno bi bilo, če vsi znanstveniki na svetu raziskovali samo omenjena področja!
ivan res grozni
12. 09. 2019 20.38
+4
Napačno razmišljanje. Problem so vojaški izdatki in ne raziskovanje vesolja. Nasa dobi letos 21 milijard dolarjev, Pentagon 650 milijard.
FPVSLO
12. 09. 2019 19.22
+14
a so vzeli crnogorce?
akize
12. 09. 2019 19.20
+16
To je mala malca za naše na socialki.
borisss
12. 09. 2019 19.37
+7
Zdravi mladi spočiti zdolgočaseni..idealno lej
Kjegavidissss
12. 09. 2019 19.13
+3
Kaj se naši petljajo v pot na Mars? Sigurno so 100% kompetentni za takšne raziskave.
TheEarthIsFlat
12. 09. 2019 18.24
+26
Marsikdo bo omedlel, ko bo spoznal resnico.
Diegol14
12. 09. 2019 18.22
+20
Če sem preživu svojo taščo, je to mala malca
Bofur
12. 09. 2019 18.18
+48
Potem je prihodnost za nas kavčarje. Mi smo za razliko od ne kavčarjev navajeni na razmere ne gibanja, na kavč, posteljo in nevarno odpravo iz modula, do hladilnika.
ArkaMast
12. 09. 2019 18.16
-4
Naj gredo to probavati v Sirijo. Tam bo pravi test. Brez vode, brez vsega.
Komendator
12. 09. 2019 21.17
Odvisno kje, v Damasku so bile plaže tudi med vrhuncem vojne vedno polne!