19-letnik najmlajši pacient z Alzheimerjevo boleznijo

Skupina kitajskih raziskovalcev pravi, da je odkrila najmlajšega bolnika na svetu z Alzheimerjevo boleznijo. Znanstveniki iz bolnišnice Šuanvu, ki je povezana s Capital Medical University, so svoje ugotovitve objavili v Journal of Alzheimer's Disease 31. januarja.

Glede na študijo so 19-letnemu bolniku iz Pekinga, potem ko je pri 17 letih imel težave s koncentracijo in izgubo spomina, diagnosticirali "verjetno" Alzheimerjevo bolezen. Pri 18 letih je nato začel trpeti za kratkotrajno izgubo spomina, saj se ni mogel spomniti, kam je odložil svoje stvari in dogodkov prejšnjega dne. Imel je tudi zapoznele reakcije in težave z branjem. Čeprav je imel normalno možgansko-hrbtenjačno tekočino, so mu diagnosticirali blago atrofijo možganov, ki je izpolnjevala diagnostična merila za to stanje. 

Avtorji, ki jih vodi Jia Jianping iz bolnišničnega Inovacijskega centra za nevrološke motnje, so povedali, da bolnik ni imel družinske anamneze bolezni ali drugih znanih vzrokov za okvaro spomina, zaradi česar je primer izjemno redek. "Študija predlaga, da se posveti pozornost zgodnjemu nastopu Alzheimerjeve bolezni," so pojasnili. "Raziskovanje skrivnosti mladih z Alzheimerjevo boleznijo lahko postane eno najzahtevnejših znanstvenih vprašanj prihodnosti."

Alzheimerjeva bolezen, ki nastopi zgodaj in prizadene ljudi, mlajše od 65 let, velja za neobičajno, saj predstavlja le od 5 do 10 odstotkov vseh znanih primerov. Avtorji poudarjajo, da imajo skoraj vsi bolniki, mlajši od 30 let, patološke genske mutacije. Prejšnji najmlajši bolnik z Alzheimerjevo boleznijo je bil 21-letnik, ki je imel podobno gensko mutacijo. 

Najstnik iz Kitajske pa je edinstven primer, saj znanstveniki pri njem niso odkrili nobene znane genetske mutacije. "To je najmlajši primer, o katerem so poročali, da izpolnjuje diagnostična merila za verjetno Alzheimerjevo bolezen brez priznanih genetskih mutacij," so povedali avtorji. 

V ločeni študiji sta Jia in njegova ekipa predlagala, da lahko sprememba življenjskega sloga potencialno prepreči škodljiv učinek alele apolipoproteina E epsilon 4 (APOE 4), najmočnejšega znanega genetskega dejavnika tveganja za pozen pojav Alzheimerjeve bolezni. Raziskovalci so ugotovili, da se zdrava prehrana, kognitivna aktivnost, redna telesna vadba, abstinenca od alkohola in opustitev kajenja lahko borijo proti upadu spomina kljub prisotnosti APOE 4. "Zdrava prehrana je imela najmočnejši zaščitni učinek na spomin, sledita kognitivna aktivnost in telesna vadba," ugotavljajo raziskovalci v svoji študiji, objavljeni v British Medical Journalu.