75.000 rastlin in 165 milijonov evrov pozneje: kako so opustošen otok spremenili v oazo

Leta 2015 je vlada Bahamov podpisala pogodbo za 100-letni najem otoka z družbo MSC – podjetjem, dolgo znanem po pomorskem prevozu tovora, ki se je zadnja leta ustoličilo kot ena najbolj prepoznavnih družb, ki ponuja turistična križarjenja.

Podpis pogodbe je družbi omogočil, da se loti ambicioznega projekta, ki je na koncu trajal štiri leta – sama dela na območju so trajala dve leti – stal pa naj bi od 165 do 200 milijonov evrov. Otok, ki je v tem času zaživel v povsem novi podobi, naj bi vrata odprl prihodnji konec tedna, postal pa bo ena od postaj MSC velikih ladij, so pred kratkim pojasnili v Hamburgu – ob krstu ladje MSC Grandiosa.

Zasebni otoki družb, ki ponujajo turistična križarjenja, niso posebna novost. Družba Royal Caribbean se tako med drugim na Bahamih ponaša z otokom Perfect Day at CocoCay, za prenovo katerega so pravkar zapravili več milijonov evrov, Castaway Cay je otok družbe Disney Cruise Line, Half Moon Cay na primer pripada družbi Holland America.

A če gre v večini omenjenih otokov za kraje, ki spominjajo na velike pisane zabaviščne parke, je Ocean Cay zanimiv predvsem kot okoljski projekt. Kar poudarjajo tudi pri družbi, v kateri pravijo, da se otok niti ne želi kosati z zasebnimi zabaviščnimi otoki, ampak bo bolj namenjen sprostitvi gostov v "zavetju zelenja".

Otoku še uradni status naravnega rezervata

Slabih 40 hektarjev velik otok je pred kratkim od vlade Bahamov še uradno dobil status naravnega morskega rezervata, kar pomeni, da se bo morala družba tudi po odprtju dosledno držati okoljskih standardov, ki veljajo za rezervate. Kljub temu pa naj bi otok že v prvem letu pozdravil več kot pol milijona gostov. Okoljske zaveze bodo vplivale tudi na njihovo bivanje – tako na otoku na primer ne bo plastike za enkratno uporabo.

Bahami so projekt pozdravili tudi zato, ker je pomemben korak na poti k cilju, po katerem želijo že prihodnje leto 20 odstotkov površine države spremeniti v naravne rezervate. Cilj, ki pa, kot pravijo, brez investicij zasebnih podjetij pravzaprav ni dosegljiv.

K območju rezervata poleg otoka sodi še 165 kvadratnih kilometrov "okolice", kjer so oživili podvodno življenje.

75.000 rastlin na otoku in obnovljene korale

Pri obnovi otoka je sodelovala vrsta strokovnjakov. Proces se je začel z iskanjem odgovora na najbolj zapleteno vprašanje – kako oživiti in zaščititi korale, ki so ključni gradnik biodiverzitete na območju. Strokovnjaki so se zato lotili analize lokalnega podvodnega življenja in ugotovili, da si je v letih po opustitvi izkopavanja peska morsko dno nekoliko opomoglo, mogoče pa je še konkretno izboljšanje razmer, kar je opogumilo strokovnjake, da so na vzhodni strani otoka vzpostavili območje za gojenje koral, še posebej tistih, ki so na območju najbolj ogrožene.

Ugotovili so, da so na območju najpogostejše tri vrste koral –Agaricia agaricites, Porites astreoides in Siderastrea. Te vrste koral so odpornejše na temperaturna nihanja in zamuljenje območja od nekaterih drugih vrst. Prav tako so na območju našli ogroženo vrsto koral Acropora palmata. Vzgoje vseh teh vrst so se lotili na posebej urejenem območju.

Eksperiment je pomemben tudi v širšem smislu, saj podnebne spremembe po svetu povzročajo beljenje in odmiranje koral, strokovnjake pa torej zanima, kako najti načine, da se koralni grebeni ohranijo oziroma celo obnovijo.

Prav tako so v okolici otoka identificirali 88 različnih vrst rib, našli so jastoge, morske želve in različne školjke, katerih populacija se je na Bahamih v zadnjih letih občutno zmanjšala. Ocean Cay naj bi zdaj postal kraj, kjer bodo populacijo znova skušali obnoviti.

S površine otoka so medtem odstranili skoraj osem ton industrijskih odpadkov in jih "nadomestili" z več kot 75.000 avtohtonimi rastlinami, ki bodo poskrbele, da bo otok, na katerem ni bilo življenja, poraščen z bujnim rastlinjem. Vsaj na treh lokacijah je bilo potrebno posebno čiščenje, saj so našli toksične odpadke. Pri obnavljanju ekosistema je po nekaterih podatkih sodelovalo več kot 500 strokovnjakov.

Napredni sistemi za čiščenje in pridobivanje elektrike s pomočjo sonca

S 160.000 tonami kamnov so utrdili obalo. Ta del projekta je sicer potreboval še nekoliko popravkov, potem ko je pred časom območje zadel orkan Dorian, ki je otoku sicer večinoma prizanesel, so pa morali dodatno utrditi del obale. Prav tako so zgradili velik pomol, ki bo omogočal, da na otoku pristanejo tudi največje ladje družbe.

Industrijske stavbe pa je nadomestilo nekaj "turističnih" – od svetilnika do restavracij, lokalov in drugih objektov, ki bodo namenjeni sproščanju obiskovalcev, na primer amfiteater z 2.000 sedeži.

Pri gradnji so uporabili trajnostne materiale, prav tako so postavili sisteme, ki otoku omogočajo pridobivanje potrebne energije. Na otoku je tako sončna elektrarna, nad električnim omrežjem bdi "pametni sistem", ki omogoča optimalno porabo energije brez pretiranih izgub.

Otok je opremljen z naprednim čistilnim sistemom, očiščena odpadna voda pa bo  uporabljena za zalivanje rastlin na otoku. Pitno vodo bodo medtem pridobivali s pomočjo obrata za razsoljevanje morske vode.

Za še dodatno znižanje okoljskih vplivov bodo tudi v sprostitvenem centru na otoku uporabljali le biorazgradljivo kozmetiko.

Delovna mesta za domačine

Bahami si od investicije obetajo ne le pozitivne okoljske, ampak tudi pozitivne ekonomske učinke. Otok naj bi bil "prikaz tipične kulture območja" – tako naj bi ponujali lokalno hrano, pijačo, poudarjali naj bi lokalne navade in običaje.

V času gradnje otoka je tam delalo približno 330 domačinov, zdaj naj bi jih redno zaposlitev dobilo okoli 140. Domačini naj bi predstavljali več kot 90 odstotkov zaposlenih na otoku.

Upravnica otoka Michelle McGregor je razkrila, da se je na razpisana delovna mesta na otoku prijavilo "na stotine zainteresiranih".

Za bodoče osebje so pripravili tudi usposabljanja – med drugim se je več ljudi usposobilo za reševalce iz vode.

Zakaj zasebni otoki?

Čeprav javnost navdušuje predvsem okoljski vidik projekta, ki je naletel tudi na številne pozitivne odzive okoljevarstvenikov, je transformacija otoka za MSC v prvi vrsti pomemben "podaljšek" obstoječe ponudbe družbe, ki bo seveda prinašala denar.

Zasebni otoki so med potniki ladij za križarjenja izjemno priljubljeni. Ne le zato ker lahko ladjarji v tem okolju povsem nadzorujejo ponudbo in s tem zagotovijo prijetno izkušnjo potnikov, ampak po več raziskavah predvsem zato, ker turistom dajejo pridih "ekskluzivnosti", nečesa, kar lahko doživijo le, če se odpravijo na ladjo točno določenega ladjarja.

Ocean Cay je "projekt, kot ga še ni bilo", pravijo pri MSC, kjer računajo, da bodo z dejavnostmi, kot je potapljanje, v novo urejen podvodni svet gostom približali pomen ohranjanja okolja. Biologe in okoljevarstvenike pa predvsem zanima prihodnost območja. Če se bo projekt naravnega rezervata dolgoročno izkazal za uspešnega, namreč računajo na nove podobne projekte oživljanja degradiranih območij.

Industrija turističnih križarjenj se zadnja leta – tudi pod plazom kritih o okoljskih vplivih branže – z velikimi finančnimi vlaganji obrača k bolj zelenim rešitvam. Ne le z "zelenimi projekti", kot je Ocean Cay, ampak z gradnjo novih ladij z naprednimi sistemi za čiščenje izpustov, odpadnih voda in ravnanje z odpadki, prav tako pa v ospredje prihajajo ladje, ki jih poganja LNG.