99 milijonov let star fosil ni ne ptič ne dinozaver, pač pa plazilec

Mednarodna ekipa znanstvenikov je s pomočjo računalniške tomografije (CT) podrobno analizirala 99 milijonov stara fosila, ki so ju našli v Mjanmaru. V dveh kosih jantarja sta ujeti majhni lobanji živali, ki sta živeli v času dinozavrov. Ena lobanja meri 1,73 centimetra, druga pa komaj 1,42 centimetra v dolžino in zaradi njunih špičastih gobcev so sprva mislili, da gre za starodavno ptico oziroma celo najmanjšega letečega dinozavra.  

Toda, Oculudentavis khaungraae in Oculudentavis naga (ime je fosil dobil po ljudstvu Naga, ki živi na območju, kjer so ga odkrili) sta tako nenavadni živali, da so šele po zares podrobni analizi in primerjavi vsake koščice in karakteristik ugotovili, da gre v bistvu za doslej še neznano vrsto plazilca. 

Telo fosila Oculudentavis naga je veliko približno 7,6 centimetra, brez manjkajočega repa.  Skozi jantar pa je viden tudi dvignjen greben, ki poteka po vrhu gobca. Plazilec je imel pod brado visečo kožo, znanstveniki pa predvidevajo, da se je ta napihnila ob dvorjenju oziroma da so z njo ustrahovali tekmece. 

Vodja raziskave dr. Arnau Bolet s peleontološkega inštituta Miquel Crusafont Catalan Institute of Paleontology iz Barcelone je priznal, da jih je primerek Oculudentavisa nage zelo begal, saj je zaradi oblike lobanje zelo spominjal na pterodaktila, letečega dinozavra. 

"To je res čudna žival. Ni podobna nobenem plazilcu, ki jih poznamo danes. Menimo, da predstavlja skupino plazilcev, za katere še nismo vedeli," je dejal herpetolog s teksaške Sam Houston State univerze, Juan Diego Daza, ki je proučeval majhno, nenavadno lobanjo in del hrbtenice ter ramenske kosti. "Od trenutka, ko smo dobili prvi CT-posnetek, smo vsi začeli razmišljati, kaj bi to lahko bilo. Na koncu sta nam podroben pregled in naša analiza to pomagala razjasniti," je dejal Daza. 

Pomembna lastnost, ki je znanstvenikom dala vedeti, da ne gre za ptico ali dinozavra, so luske in zobje, ki so pritrjeni neposredno na čeljust. Če bi šlo za dinozavra, bi bili zobje "ugnezdeni" v vdolbine. Poleg tega je struktura očes podobna tisti pri plazilcih, prav tako ramenske kosti. 

Znanstveniki so ugotovili, da sta se lobanji obeh primerkov med fosilizacijo deformirali. Lobanja Oculudentavis khaungraaeja je nekoliko večja, njegov gobček pa je nekoliko bolj stisnjen, tako da od strani bolj spominja na kljun. "Predstavljajte si, da plazilcu priščipnete nos v trikotno obliko. Bil bi bolj podoben ptici," je dejal dr. Edward Stanley iz Digitalnega laboratorija za raziskave v naravoslovnem muzeju Floride. Vendar pa samo na podlagi lobanje, ki spominja na ptičjo, ne moremo zaključiti, da gre za daljnega sorodnika te živalske vrste. 

Lobanji obeh fosilov se na prvi pogled precej razlikujeta. Pri manjšem fosilu se je namreč del lobanje, v katerem so možgani, med procesom fosilizacije nekoliko sploščil. Zaradi teh distorzij je en primerek bolj spominjal na ptico, drugi pa bolj na plazilca. 

Vendar ko so znanstveniki izolirali vsako posamezno kost in jih med seboj primerjali, so videli, da gre v bistvu za precej podobno vrsto. 

"Zaključili smo, da sta si primerka dovolj podobna, da pripadata istemu rodu, Oculudentavis, vendar številne razlike kažejo, da gre za različni vrsti," je dejal dr. Bolet. 

V obdobju krede, ki se je začela pred 135 milijoni let in končala pred 66 milijoni let, so se pojavili številni plazilci, ki živijo še danes (krokodili, želve).