Po poročanju Reutersa bodo zaposleni po novem lahko zbiranje podatkov začasno ustavili za največ 30 minut naenkrat. Poleg tega bodo lahko zaprosili tudi za popolno izvzetje iz programa.
Podjetje uradno sprememb ni komentiralo.
Umetna inteligenca potrebuje podatke o delu ljudi
Sporni sistem, poimenovan Model Capability Initiative (MCI), je Meta predstavila aprila. Namen projekta je zbiranje podatkov o tem, kako zaposleni uporabljajo računalnike pri vsakodnevnem delu, saj naj bi ti podatki pomagali pri razvoju naprednejših sistemov umetne inteligence.
V podjetju so takrat pojasnili, da želijo razviti digitalne pomočnike oziroma agente umetne inteligence, ki bodo znali opravljati naloge na računalniku podobno kot ljudje.
"Če želimo graditi agente, ki ljudem pomagajo pri vsakodnevnih opravilih na računalnikih, potrebujejo naši modeli resnične primere uporabe," so pojasnili.
Meta je hkrati zagotovila, da podatki ne bodo uporabljeni za druge namene in da so vzpostavljeni zaščitni mehanizmi za preprečevanje dostopa do občutljivih vsebin.
"Zelo distopično"
Toda mnogi zaposleni teh pojasnil niso sprejeli.
Eden od zaposlenih je za BBC dejal, da ga ideja, da njegovo delo služi kot učni material za umetno inteligenco, spominja na distopično prihodnost.
Dodatno nezadovoljstvo povzroča dejstvo, da Meta hkrati nadaljuje obsežno prestrukturiranje in zmanjševanje števila zaposlenih. Prav zaradi AI, zaradi česar zaposleni opozarjajo, da trenirajo svojo menjavo.
Podjetje je letos odpustilo približno 2000 ljudi, aprila pa zaposlenim sporočilo, da namerava zmanjšati delovno silo za deset odstotkov, kar pomeni približno 8000 delovnih mest.
Nekdanji zaposleni je za BBC dejal, da je sistem spremljanja le še en primer, kako vodstvo zaposlenim vsiljuje umetno inteligenco.
Več kot 1500 podpisov proti nadzoru
Proti uvedbi sistema je bila sprožena peticija, ki jo je podpisalo več kot 1500 zaposlenih. Poleg vprašanj zasebnosti so opozarjali tudi na tehnične težave.
Po navedbah zaposlenih naj bi sistem porabljal velike količine podatkov in opazno obremenjeval baterije službenih prenosnikov. Tisti, ki delajo od doma, so poročali tudi o povečani porabi internetnega prometa.
Prav zaradi teh kritik je Meta uvedla dodatne spremembe.
Po internem dopisu, ki ga je pridobila agencija Reuters, je podpredsednik Metinega oddelka Superintelligence Labs Stephane Kasriel zaposlenim sporočil, da so v sistem uvedli več izboljšav.
Med drugim naj bi zmanjšali vpliv programa na delovanje računalnikov in življenjsko dobo baterij.
Največ pozornosti pa je pritegnila odločitev, da bodo zaposleni lahko zbiranje podatkov začasno ustavili. Toda le za 30 minut naenkrat.
"Slišali smo vaše pomisleke glede osebnih podatkov na službenih napravah, vpliva na baterijo in želje po večjem nadzoru nad tem, kdaj se podatki zbirajo," je zapisal Kasriel.
Nova fronta v razpravi o umetni inteligenci
Primer Mete odpira širšo razpravo o tem, kako daleč lahko podjetja sežejo pri zbiranju podatkov za razvoj umetne inteligence.
Tehnološka podjetja po svetu iščejo vedno nove vire podatkov za urjenje svojih modelov. V preteklosti so se zaradi tega že znašla pod kritikami zaradi uporabe spletnih vsebin, knjig, novinarskih člankov in objav na družbenih omrežjih.
Tokrat pa se razprava seli neposredno na delovno mesto.
Kritiki opozarjajo, da bi lahko takšni sistemi ustvarili občutek stalnega nadzora in zabrisali mejo med izboljševanjem tehnologije ter spremljanjem zaposlenih.
Podporniki pa menijo, da brez dostopa do resničnih primerov uporabe umetna inteligenca ne bo mogla učinkovito opravljati nalog, ki jih tehnološka podjetja obljubljajo uporabnikom.
Nasprotniki pa opozarjajo, da so regulatorji spet zaspali in spustili duha iz stekleničke.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.