Zaporožje na jugovzhodu Ukrajine. Poletni dan na običajni bencinski črpalki. Nenadoma udari ruski dron. Nekaj sekund pozneje so mrtvi trije ljudje, mlada ženska in dva moška.
Toda preiskava napada je pozneje razkrila še bolj zaskrbljujočo podrobnost. Kot poroča avstrijski Krone, sklicujoč se na ugotovitve New York Timesa, so strokovnjaki v razbitinah brezpilotnika našli običajen miniaturni računalnik, opremljen z algoritmi za prepoznavanje slik.
Na dronu ni bilo antene za človeško daljinsko upravljanje.
Tarčo, rezervoar s propanom na bencinski črpalki, naj bi sistem zbral povsem samostojno. Dron je rezervoar nekoliko zgrešil in eksplodiral ob steni stavbe.
Po navedbah Krone gre za prvi dokumentirani primer na svetu, v katerem je popolnoma avtonomen napad z uporabo umetne inteligence zahteval življenja civilistov.
'Sprašujem se, ali bo stroj kdaj sposoben usmiljenja'
Da bo vojna dosegla tudi to stopnjo, vojaških strokovnjakov ne preseneča. Avstrijski polkovnik Markus Reisner je hiter razvoj brezpilotnih sistemov nedavno analiziral na strokovni konferenci DroneVation 2026. Posebej je opozoril na posledice postopnega odstranjevanja človeka iz odločanja o uporabi orožja.
Človeški pilot drona lahko namreč tudi na veliki razdalji okleva ali se v zadnjem trenutku odloči drugače. Algoritem takšnih kategorij ne pozna. "Sprašujem se, ali bo stroj sploh kdaj sposoben usmiljenja. Mislim, da ne," opozarja Reisner.
Pri tem izpostavlja tudi mednarodno humanitarno pravo, ki določa jasna pravila glede zaščite civilistov in sorazmernosti napadov.
Model umetne inteligence mednarodnega humanitarnega prava ne bere. Slike, ki jih dobiva prek kamere, primerja s podatki oziroma vzorci, na katerih je bil usposobljen. Ko prepozna iskani vzorec, se odzove, ne glede na to, kdo se nahaja v neposredni bližini.
Ukrajina postala veliko preizkusno polje
Vojna v Ukrajini je medtem postala ogromno preizkusno polje za nove oborožitvene sisteme. Z novimi tehnologijami intenzivno eksperimentirata obe strani.
Toda najvišjo ceno njihovega razvoja plačujejo civilisti. Nevarnost se že dolgo ne končuje na neposredni frontni črti. Kot opozarja Reisner, so zaradi brezpilotnikov prizadeti širši zračni prostor in vsakdanje življenje prebivalcev.
Ukrajinci se morajo tako privajati na realnost, v kateri lahko tudi povsem običajni kraji, kot so bencinske črpalke, supermarketi ali električne transformatorske postaje, postanejo potencialne tarče sistemov, ki jih iščejo s pomočjo kamer in računalniškega prepoznavanja.
V Zaporožju se prebivalci temu že poskušajo prilagoditi tako, da rezervoarje s plinom prekrivajo s poševno napetimi plastičnimi ponjavami. Namen je zmesti sisteme kamer na dronih in preprečiti, da bi algoritem prepoznal obliko objekta, ki ga išče.
Nevarnost, povezana z brezpilotniki, pa se po opozorilih strokovnjakov ne omejuje več samo na Ukrajino. Droni se v okviru hibridnega vojskovanja uporabljajo tudi za opazovanje civilne infrastrukture in letališč ali za motenje letalskega prometa. Cilj takšnih operacij je lahko ustvarjanje negotovosti in strahu v evropskih družbah.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.