Cene računalnikov in mobilnih telefonov v nebo? 'Spomin dražji do 400 odstotkov'

Cene delovnega pomnilnika (RAM) so na globalni ravni eksplodirale. Razlog pa ogromni podatkovni UI strežniki, ki ga potrebujejo več sto giga ali celo terabajtov. Trije glavni svetovni proizvajalci – Samsung, SK Hynix in Micron – nadzorujejo približno 70 odstotkov svetovne proizvodnje. Samsung je med septembrom in novembrom zvišal cene pomnilniških čipov za 60 odstotkov.  

Pomanjkanje je ustvarilo bizarne razmere v maloprodaji po celem svetu. Trgovine zdaj prodajajo delovni spomin kot luskuzno dobrino. "Cene se dnevno spreminjajo, saj se proizvajalci in distributerji prilagajajo omejeni ponudbi in velikemu povpraševanju," piše v obvestilu kalifornijskega računališkega podjetja Central Computers. Številne trgovine stranke opozarjajo, naj se zaradi nestanovitnosti trga za trenutne cene posvetujejo z osebjem. Tehnološki navdušenci se šalijo, da je RAM postal dragocenejši od zlata, nekateri pa opisujejo 64GB komplete kot prestiž, primerljiv z dragim nakitom. 

V Sloveniji ni dosti drugače. Kot pojasnjuje Grega Mlakar iz podjetja Mlacom, so trenutno nihanja cen neobičajna oziroma se doslej še ni zgodilo, da bi se v tako kratkem obdobju združili dejavniki, ki so botrovali temu, da so se cene povišale za tri do štirikat v obdobju zadnjih dveh mesecev. Trenutno je na trgu velik razkorak med ponudbo in povpraševanjem, to pa je posledica spleta okoliščin, kar je povzročilo 'vihar': "DDR4 se umika DDR5, open AI pa je zakupil tako ogromne kapacitete proizvodenj, da preprosto zmanjka ponudbe. Ni še bilo primera, da bi neko podjetje kupilo toliko svetovne proizvodnje v takšnem časovnem obdobju. Poleg tega pa je tu še panika, če so namreč obeti slabi, cela veriga kupuje na zalogo, da pokupijo, kar le lahko, po nižjih cenah."

Draži se vse, kar ima čipe, spomin, razlaga: "Najbolj so se podražili pomnilniki, nekoliko manj, a še vedno precej SSD diski, malenkost pa tudi grafične kartice. Težava so rami. Če so bili ti dva meseca nazaj 100 evrov, so zdaj 400 oziroma 500 evrov." A padca povpraševanja zaradi višjih cen zaenkrat ne opažajo: "Ne zaznavamo, da bi nekdo omahoval zaradi tega. Tisti, ki potrebujejo, kupujejo. Končni potrošniki verjetno manj kupujejo, podjetja, ki konec leta zaključujejo bilance in opremo potrebujejo, pa ne čakajo."  

Pričakuje pa se še poslabšanje, saj se bodo proizvodnja in zaloge še zmanjšale, pove direktor podjetja Komponentko Patrik Kogoj: "Eden od treh svetovnih proizvajcev Micron je denimo svojo znamko Crucial povsem umaknil za komercialni potrošniški trg. Dobavitelji so tako že napovedali, da bo stanje še slabše. Občutek je, da se takšna situacija še vsaj pol leta do leta dni ne bo končala."

Spomnil je na krizo pred štirimi leti, ko na trgu ni bilo moč dobiti grafičnih enot, ker so jih pokupili kriptorudarji. Takrat so jih kupovali končni uporabniki, zdaj pa je še huje, saj jih kupujejo trilijonska podjetja v ZDA, ki imajo neomejeno denarja, opozarja: "Upam, da se bodo zadeve hitro stabilizirale, a vse kaže, da bo za to industrijo v naslednjem letu ali dveh slabo."

Večinoma so se cene pomnilniških enot v povprečju podražile med 350 do 400 odstotki, ugotavlja tudi on. "Povprečen spomin za računalnik je prej stal 100 evrov, zdaj je 400 evrov, kakšni bolj petični spomini, ki jih iščejo zagrizenci, pa so se povzpeli s 150 na tudi več kot 1000 evrov. Grafične kartice se zaenkrat še niso opazno podražile, a imam občutek, da se še bodo."

Krivec za skok cen je torej 'požrešnost' po spominu, ki jo poganja umetna inteligenca. Umetna inteligenca oziroma veliki jezikovni modeli delujejo na način, da jih je treba natrenirati. Faza treniranja zajema učenje ogromnih količin podatkov, dobesedno celotne Wikipedije, vseh YouTube posnetkov in vsega, kar je na internetu dostopno. Zato da lahko to učinkovito narediš, pa ni ključ le v hitrosti procesorja, ampak tudi v kratkoročnem spominu, pojasnjuje Luka Gubo, izvršni direktor borznoposredniške družbe Equito. Ti sistemi in podatkovni centri, ki jih uporabljajo, potrebujejo velike količine RAM-a, zato da lahko trenirajo svoje modele. To je pripeljalo do tako visokega povpraševanja, kar je seveda tudi visoko povpraševanje po celotni hitri rasti umetne inteligence na vseh koncih. Zato se vsi bojujejo, da dobijo čim večje količine čipov in RAM-a od proizvajalcev.

"Torej podjetja v ospredju umetnointeligenčne dirke zdaj potrebujejo ogromne količine RAM-a pri razvoju, ker je to spomin, na katerega lahko računalnik najhitreje shrani vse stvari, ki jih je sprocesiral. In seveda ko govorimo o umetni inteligenci, so kapacitete ogromne," izpostavlja svetovalec na področju IT in umetne inteligence Bor Janez Kovič.

Proizvajalci zdaj torej napovedujejo in že zapirajo svoje linije Business to consumer (B2C) za komercialne potrošnike. Zanje je ta segment postal namreč tako majhen, da ga lahko direktno zanemarijo, ker svoje čipe sedaj obljubljajo za gromozanske podatkovne centre, ki se gradijo posredno ali neposredno z namenom gradnje UI modelov ali pa podpornih programskih oprem. Sedem, osem let nazaj so bili njihov primarni trg entuziasti, igralci videoiger, razvijalci, zdaj pa je prišlo obdobje eksplozije umetne inteligence: "Tako da jaz mislim, da to je pač neka kratkoročna strategija, s katero bodo zmanjšali proizvodnjo za komercialne namene. To pa pomeni, da bodo cene komponent za navadne potrošnike šle blazno navzgor, ker pa je za podjetje seveda dobro."

Gubo ocenjuje, da je to čista poslovna odločitev: "Ker če je nekdo pripravljen plačati dvakratnik cene, zakaj bi raje prodajal nekomu, ki si doma sestavi računalnik? "Tudi on spomni, da se je že zgodilo, da so cene RAM-a v določenem obdobju ponorele, ampak so se tudi vedno vrnile precej navzdol: "Ta cikel se bo ponovil. Vprašanje je samo, kako visoko še lahko gredo cene in kako dolgo bo to trajalo. Rast cen lahko traja še leto. In to pomeni, da bo nekdo, ki bo v tem času potreboval nov računalnik ali telefon, zanj odštel več. Vse te naprave imajo namreč spomin in zaradi naraščanja cene lahko pričakujemo še višje cene računalnikov in telefonov in ostalih naprav, ki potrebujejo pomnilnik."

Kot so složni vsi sogovorniki, tega ne ve nihče. "Dejstvo je, da nihče ne ve, kaj se bo zgodilo. Kratkoročno gledano znajo cene še malo zrasti, ker se proizvajalci nagibajo k temu, da se bodo osredotočili samo še v business to business segmente. In mi kot končni uporabniki smo tako majhna skupina, da se sploh ne ozirajo več na to," pravi Kovič. A kot izpostavlja, se je podobno zgodilo že večkrat, denimo v obdobju pikakom balona, ko je bilo videti, da je edina pot navzgor, pa so cene padle.

"Problem je, da nimamo pojma, kaj bi se lahko zgodilo. Kaj, če ta UI balonček poči? Če se to zgodi in se vse napovedane ideje porušijo, bo cena seveda padla. To se lahko zgodi čez dve ali tri leta, a tega seveda ne moremo vedeti," izpostavlja Gubo. Kot spomni, so vrednotenja cen Nvidie in ostalih vročih AI delnic trenutno zelo visoka: "Načeloma pri tako visokih vrednotenjih mora v ozadju biti tudi neka fundamentalna vrednost. In tukaj zelo očitno je, zato ker se zelo hitro razvija in uporablja vedno več umetne inteligence. Vedno več je tudi posameznikov in podjetij, ki so pripravljeni to tudi plačevati, kar pomeni, da je zdaj samo vprašanje, do katere mere so tako visoka vrednotenja previsoka ali pa so realna. Da so prenizka, bi težko rekel." 

Kar pomeni vprašanje, kaj bo s cenami delnic, ki trenutno beležijo tako visoko rast, v naslednji petih letih: "Po drugi strani pa ne smemo pozabiti na velik pesimizem iz enega segmenta na trgu, kjer imajo zelo negativna pričakovanja oziroma precej nižja pričakovanja glede hitrosti razvoja umetne inteligence kot tehnologije in po drugi strani tudi do tega, kako hitro bodo posamezniki in podjetja to začeli zelo uporabljati do te mere, da bodo za to veliko plačevali. Saj to seveda pomeni prihodke in dobičke teh podjetij. In nekateri so precej bolj pesimistični glede teh pričakovanj, kar bi pomenilo, da so trenutna vrednotenja popolnoma neupravičena. Katera stran ima prav, bo pa povedala zgodovina."

Kovič pa opozarja, da je to resnično postala neusmiljena dirka: "Velika AI podjetja dajejo ogromne zaobljube, a njihovo financiranje je do neke mere vprašljivo in povezano v verigi, poleg tega pa posojajo ali obljubljajo drugim denar, ki ga sami sploh še niso dobili. Tako da na tem področju postaja vse nekoliko zamegljeno."

Kot meni Gubo, je umetna inteligenca tehnologija, ki spreminja in bo še temeljito spremenila svet. Pri tem pa se je treba zavedati, da to še ne pomeni, da bodo vlagatelji naredili dobre donose, če bodo kupovali delnice, ki so zdaj v osrčju umetne inteligence. Kot ponazori: "To lahko primerjamo z železniškimi balončki v ZDA in v Veliki Britaniji. Ko so se postavljale železnice, je šlo vanje ogromno investicij, a te so finančno prinesle katastrofalne donose. Večina vlagateljev je izgubila velik del investiranih sredstev. Ampak po drugi strani pa je železniška infrastruktura postavljena že 150 let in bo še naslednjih 100+ let, ker so jo pač tako dobro postavili. Lahko je torej nekaj, kar zelo močno spremeni svet, ni pa nujno, da je to tudi donosno."