Ali umetna inteligenca ogroža enakost spolov?

Problematika diskriminatorne umetne inteligence je v javnosti znova požela zanimanje po tem, ko je podjetje Meta predstavilo novega klepetalnega robota. BlenderBot 3, ki temelji na umetni inteligenci, lahko samostojno išče po spletu in se z ljudmi pogovarja o nešteto temah, v svojem delovanju pa naj bi kazal tudi znake empatije. V podjetju so zato trdili, da bo robot njihov najsposobnejši tovrsten izum do sedaj. A le mesec po tem, ko je BlenderBot3 vstopil na trg, so v njegovem delovanju opazili pomanjkljivosti. Na spletu je razširjal antisemitske teorije in širil lažne novice, poroča Govinsider. 

Med drugim je bot prek svojega računa na Twitterju trdil, da je je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump zmagal na zadnjih ameriških predsedniških volitvah, ustanovitelja in generalnega direktorja podjetja Meta Marka Zuckerberga pa je označil za grozljivega.  To sicer ni prvič, da je umetna inteligenca šla v nasprotno pot, kot je bilo predvideno. Leta 2016 je Microsoftov robot Tay prek družbenih omrežij začel objavljati rasistične in mizoginistične komentarje. 

Zaradi očitno pereče problematike so se oglasili tudi v Evropskem inštitutu za enakost spolov (EIGE). V Evropi ženske predstavljajo več kot polovico populacije, a le 16 odstotkov žensk dela z umetno inteligenco. "Takšna omejena zastopanost v sektorju lahko vodi do ustvarjanja naborov podatkov z vgrajenimi pristranskostmi. Ti pa potem naprej ohranjajo spolne stereotipe," je dejala direktorica Inštituta Carlien Scheele. Do tega problema moramo po Scheelovi pristopiti na dva načina: Najprej je to odpravljanje napak v že obstoječih pristranskih algoritmih, nato pa še prizadevanje za boljše spolno razmerje v sektorju umetne inteligence. "Le z raznolikostjo se lahko izognemo širjenju seksističnih in stereotipnih predstav," meni Scheelejeva. 

V Evropski uniji so z namenom naslavljanja problema, že predlagali novo zakonodajo za umetno inteligenco. Ena od odločb predlaga, da se sisteme umetne inteligence, ki se uporabljajo za pomoč pri zaposlovanju, iskanju in ocenjevanju kadrov označi za visoko tvegane. Po njihovem mnenju bi ocene delavcev morali delati ljudje. "Umetna inteligenca v svoje odločitve vključuje zgodovinske vzorce diskriminacije, saj je na teh vzorcih zgrajena," menijo v EIGE. Direktorica Inštituta pa poudarja, da bi bilo treba ženske spodbujati k zasledovanju poklicev v znanosti, tehnologiji, inženirstvu in matematiki. "Brez namernih prizadevanj za vključevanje obeh spolov v sektor, bo to področje ostalo moško," pravi. 

"Povečanje raznolikosti v sektorju visoke tehnologije je ključno. Pri razvoju umetne inteligence je človek tisti, ki odloči, kako se bo algoritem umetne inteligence obnašal. Človek je ta, ki določi, kaj je prav in kaj narobe," se strinjajo tudi strokovnjaki iz tehnološkega podjetja Citibeats. 

V podjetju sicer menijo, da bi problem pomagala odpravljati tudi regulacija večjih tehnoloških podjetij. "Algoritmi, ki jih ustvarjajo velika podjetja, kot je DeepMind, vplivajo na milijone ljudi. Zato je nujno preverjati, kakšni ti algoritmi so. Z veliko močjo pride tudi velika odgovornost," meni tehnološka strokovnjakinja Abby Seneor.