Ameriški rover bo na Marsu pristal v 'bosanskem' kraterju Jezero

Rover so izstrelili okoli 13.50 po srednjeevropskem času na raketi atlas V z izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi. Pristal bo predvidoma februarja prihodnje leto na območju kraterja Jezero, ki je poimenovan po kraju v Bosni in Hercegovini. Za to se je leta 2007 odločila Mednarodna astronomska unija, ki majhnim kraterjem na Marsu dodeljuje imena majhnih zemeljskih krajev. V izboru med mestoma Stolac in Jezero pa je zmagalo slednje.

"To je odlična promocija za nas. Načrtujemo turistične projekte, ki so povezani z Nasino misijo in kraterjem. Izjemno bi tudi bilo, če bi ob čokoladicah Mars začeli proizvajati tudi čokoladice Jezero," je za 24sata.hr povedala županja Jezera Snežana Ružičić. 

Kot so sporočili iz Nase, se je raketa okrog 14. ure že ločila od prve stopnje in se pomika proti Zemljini obriti. Nato jo bodo v drugi fazi motorji pognali v smeri proti Marsu.

Plovilo naletelo na tehnične težave

Plovilo je vmes sicer naletelo na tehnične težave in trenutno deluje v tako imenovanem varnem načinu, ko delujejo le nujni sistemi, je sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa. Stanja sicer ne ocenjujejo kot pretirano zaskrbljujočega in pričakujejo vrnitev v normalno delovanje.

"Podatki kažejo, da je plovilo vstopilo v stanje, znano kot varni način, najverjetneje ker je bil del plovila hladnejši od pričakovanj, medtem ko je bil v senci Zemlje," je sporočila Nasa. Plovilo je medtem že zapustilo senco in temperature so znova normalne.

Ko plovilo vstopi v varni način, zapre vse razen nujnih sistemov, dokler ne prejme novih navodil. "Trenutno misija Mars 2020 zaključuje popolno oceno stanja plovila in si prizadeva za vrnitev plovila v nominalno konfiguracijo za pot na Mars," je dodala Nasa.

Plovilo je imelo sicer težave tudi pri vzpostavitvi komunikacij s svojim nadzornim centrom v Pasadeni v Kaliforniji. Misija je poslala svoj prvi signal že nekaj po deveti uri po lokalnem času, telemetrijo - posredovanje podrobnejših podatkov - pa je vzpostavilo več kot dve uri pozneje.

Nasin najkompleksnejši rover doslej, ki je vreden 2,1 milijarde evrov, bo na Rdečem planetu iskal morebitne znake mikrobnega življenja. Preučeval bo tudi atmosfero in podnebje planeta ter njegovo geologijo. Poleg tega bo zbiral vzorce zemljine in kamnin.

Na vozilu je sedem znanstvenih instrumentov, dva mikrofona, 23 kamer, laser in tudi manjši brezpilotni helikopter. Ta bo po besedah slovenskega astrofizika Jureta Japlja občasno skeniral površje na Marsu in pomagal znanstvenikom pri tem, kam poslati rover.

Želijo pa s tem predvsem testirati tehnologijo. Atmosfera je namreč zelo tanka, kar pomeni, da so pogoji povsem drugačni kot na Zemlji. Želijo preveriti, kako bi takšno brezpilotno letalo delovalo na Marsu, je dejal raziskovalec na univerzi v Amsterdamu.

Ameriška odprava z roverjem Vztrajnost je del vesoljskega programa Artemis, katerega cilj je, da bi človek do leta 2024 znova pristal na Luni, do leta 2028 pa bi vzpostavili stalno prisotnost ljudi na njej. To bi bila stopnica na poti človeka na Mars.

Pretekli teden so sicer svoji odpravi proti Marsu poslali že Kitajska in Združeni arabski emirati. V tem obdobju sta namreč Zemlja in Mars relativno blizu. Trenutno je razdalja med njima okoli 100 milijonov kilometrov. Najmanjša razdalja med Zemljo in Rdečim planetom bo sicer septembra, in sicer 60 milijonov kilometrov. Čez približno šest mesecev, ko bodo odprave prispele do Marsa, pa bo ta razdalja 200 milijonov kilometrov, je pojasnil Japelj.