Odisej je del nove flote komercialnih robotskih pristajalnikov brez posadke, ki jih financira ameriška vesoljska agencija Nasa in utirajo pot nadaljnjim projektom. Nekaj težav na poti je bilo, saj je moralo podjetje preklopiti z lastnega navigacijskega sistema, ki je prenehal delovati, na eksperimentalni laserski pristajalni sistem, ki ga je izdelala Nasa.

Popravek je deloval in Odisej je pristal v bližini južnega pola Lune. Prejšnji polet na Luno, ki ga je januarja izvedlo drugo ameriško podjetje, se je končal neuspešno. Odisej pa je prvo ameriško plovilo na Luni po Apollu 17 leta 1972.

Odisej in prihodnji roboti bodo raziskovali okolje, kjer bodo v prihodnosti pristajali astronavti. Prva ekipa naj bi pristala na Luni leta 2026. Nasa za prihodnje vesoljske polete načrtuje izstrelitve z Lune, kjer je redkejša atmosfera in manjša težnost, kar bo olajšalo pošiljanje raket v vesolje.

Nasa načrtuje pridobivanje pitne vode in raketnega goriva pri Luninem južnem tečaju za program človeške poti na Mars, imenovan Artemis (Artemida).

Pristajalni modul Odisej so iz ameriškega vesoljskega izstrelišča Cape Canaveral na Floridi izstrelili 15. februarja z raketo Falcon 9 podjetja SpaceX, na Luno pa je odnesel kamere za raziskovanje sprememb na Luninem površju in napravo za analizo oblakov prašnih delcev, ki ob somraku visijo nad površjem zaradi sončnega sevanja.

Na njem je tudi Nasin sistem za pristajanje, ki izstreljuje laserske impulze in meri čas vrnitve signala ter spremembo njegove frekvence, da bi natančno ocenil hitrost in oddaljenost vesoljskega plovila od površja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Preostali tovor so plačale zasebne stranke podjetja Intuitive Machines in vključuje 125 mini lun iz nerjavečega jekla, ki jih je izdelal umetnik Jeff Koons. Odisej je na Luno odnesel tudi arhiv neprofitne organizacije, katere cilj je pustiti varnostne kopije človeškega znanja po celotnem sončnem sistemu.