'Zaledenela' Evropa? Verjetnost za zaskrbljujoči scenarij se je povečala

Kljub temu, da smo v obdobju globalnega segrevanja, ko nas skrbijo predvsem previsoke temperature, bi se v primeru, če bi se ustavil Severnoatlantski morski tok (natančneje termohaline meridionalne cirkulacije v Atlantiku AMOC), lahko znašli v primežu precej nižjih temperatur. 

"Amoc je pomemben del globalnega podnebnega sistema. V Evropo in Arktiko prinaša tropsko vodo, ogreto od sonca, kjer se ohladi in potone ter tvori povratni tok. Podnebni modeli so nedavno pokazali, da je propad tega toka pred letom 2100 malo verjeten, vendar je nova analiza preučila nove modele do leta 2300 in 2500. Ti kažejo, da se bo prelomna točka, zaradi katere je propad Amoca neizogiben, verjetno zgodila v nekaj desetletjih, vendar se sam propad morda še ne bo zgodil prej kot 50 do 100 let pozneje," poroča Guardian.  Raziskava je pokazala, da v primeru nadaljnjega naraščanja emisij ogljika kar 70 odstotkov modelov napoveduje propad toka, medtem ko bi vmesna raven emisij povzročila propad 37 odstotkov modelov. Tudi v primeru nizkih prihodnjih emisij se je zaustavitev Amoca pokazala v 25 odstotkih modelov.

"Novi rezultati so precej šokantni, saj sem prej napovedal, da je možnost, da se Amoc zaradi globalnega segrevanja zruši, manjša od 10 odstotkov," je za Guardian pojasnil profesor Stefan Rahmstorf z Inštituta za raziskave podnebnih vplivov v Potsdamu v Nemčiji, ki je bil del študijske skupine. "Zdaj je tudi v scenariju z nizkimi emisijami, ki upošteva cilje Pariškega sporazuma, videti, da je ta verjetnost bolj 25 odstotkov." A kot dodaja, "te številke niso zelo zanesljive, vendar govorimo o oceni tveganja, kjer bi bila že 10-odstotna možnost zrušitve Amoca bistveno previsoka. Ugotovili smo, da je prelomna točka, ko bo propad toka neizogiben, verjetno v naslednjih 10 do 20 letih. Tudi to je precej šokantna ugotovitev in zato moramo zelo hitro ukrepati pri zmanjševanju emisij."

Znanstveniki so leta 2021 opazili opozorilne znake, ki nakazujejo na prekinitev toka, in vedo, da se je Amoc v preteklosti že prekinil. "Opazovanja v globokem Atlantiku že kažejo trend upadanja v zadnjih petih do desetih letih, kar je skladno z napovedmi modelov," je še dodal profesor Sybren Drijfhout s Kraljevega nizozemskega meteorološkega inštituta, ki je bil prav tako del ekipe.

Znanstveniki že dlje časa opozarjajo, da se je treba propadu Amoca izogniti za vsako ceno. To bi namreč premaknilo tropski deževni pas, od katerega so za pridelavo hrane odvisni milijoni, zahodno Evropo pahnilo v ekstremno mrzle zime in poletne suše ter dodalo 50 centimetrov k že tako dvignjeni morski gladini.

Kot je za naš portal že pojasnil klimatolog Gregor Vertačnik iz Arsa, je bil v znanstveni reviji Science Advances pred časom objavljen članek, ki ugotavlja, da če bi se Severnoatlantski tok ustavil, bi se lahko na Dunaju v nekaj desetletjih ohladilo za tri stopinje Celzija, medtem ko bi bila ohladitev v Bergnu za več kot 10 stopinj Celzija. Na Dunaju bi bila hitrost ohlajanja v mesecih od decembra do aprila 5–9 C/100 let, v ostalem delu leta 1–4 C. V Sloveniji bi bila sprememba podobna ali malo manjša, pri čemer je treba poudariti, da gre za izračun globalnega podnebnega modela, ki ima slabo prostorsko ločljivost. Za bolj točne številke za Slovenijo bi morali imeti izračune regionalnega podnebnega modela. Glavno sporočilo je, da bi se pozimi mnogo bolj ohladilo kot poleti, izpostavlja Vertačnik.

Zaradi podnebnih sprememb se pospešeno tali led na Grenladiji. "Led, ki se lomi z obalnih ledenikov, pada v morsko vodo v obliki ledenih gora. Ker gre za sladko vodo, ki razredči morsko vodo, se ji posledično zmanjša slanost. To pa zmanjša gostoto morske vode na območju južno, vzhodno in zahodno od Grenlandije. Ta voda pride v stik s Severnoatlantskim tokom, ki je topel morski tok z zelo slano vodo. Če je dotok bolj sladke vode s severa dovolj močan, lahko pride do tako močnega upada gostote, da severnoatlantski tok ne more več potoniti in se termohalina cirkulacija prekine," mehanizem morebitne ustavitve severnoatlantskega toka opiše klimatolog Vertačnik.

Ker ta tok prenaša toplo morsko vodo iz ekvatorialnega dela Atlantika mimo Karibov, nato na poti proti Evropi odda zelo veliko toplote. Posredno ogreva zlasti severno in zahodno Evropo: "In če ta tok ne potone in se vrača proti Antarktiki po dnu morja, če se to kroženje ustavi, izgine pomemben vir toplote praktično za celo Evropo. Če ta tok ugasne, kar se je v preteklosti že zgodilo, se lahko obale zahodne in severne Evrope zelo močno in zelo hitro ohladijo."

Kot  je opozoril tudi Vetračnik, gre za katastrofalen dogodek, ki bi se mu morali izogniti za vsako ceno: "To za Evropo predstavlja tako veliko tveganje, da bi morali narediti vse, da bi ta dogodek preprečili." Kaj lahko naredimo? Odgovor je čimprejšnjo zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, da se zmanjša taljenje ledenega pokrova Grenlandije, ker je to najpomembnejši dejavnik, ki lahko ta tok ustavi," je jasen Vertačnik: "Če se bo proces ustavitve toka začel vidno odvijati, namreč ne bo nobene možnosti, da bi ta proces obrnili, saj človeštvo nima za to na voljo nobene tehnologije, in Evropa bi v hladni dobi ostala ujeta vsaj nekaj stoletij."