4°C

Slovenec sodeloval pri odkritju, ki bo milijonom spremenilo življenje

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
AVTOR
Danijela Levpušček /
KOMENTARJI
72
Izjemen dosežek, pri katerem je sodelovalo tudi slovensko znanje, bo bolnikom s sladkorno boleznijo močno olajšal življenje. Razvili so inzulin, pri katerem namesto dnevnega zadostuje že en odmerek tedensko. Pri kliničnem preizkušanju je sodeloval prof. dr. Andrej Janež z UKC Ljubljana ter si s tem prislužil objavo v najbolj ugledni medicinski reviji na svetu in jabolko navdiha iz rok predsednika Pahorja. "To je epohalen dosežek v svetovnem merilu," pravijo v njegovem uradu.

Andrej Janež
Andrej JanežFOTO: Miro Majcen

Raziskava, v kateri je med tehtno izbranimi strokovnjaki sodeloval tudi predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na UKC Ljubljana, prof. dr. Andrej Janež, prinaša upanje bolnikom s sladkorno boleznijo. 

Raziskovali so inovativni inzulin, ki bi ga bolniki namesto vsak dan, kot morajo početi danes, lahko aplicirali le enkrat tedensko. Število letnih injiciranj bi se tako z zdajšnjih 365 zmanjšalo na 52, s čimer bi bilo lažje slediti odmerkom, izboljšala pa bi se tudi kakovost njihovega življenja. 

"Bolnik s sladkorno boleznijo na svojo bolezen povprečno pomisli na vsakih 20 minut vsak dan, vse življenje, zaradi česar sladkorna bolezen zanj predstavlja veliko breme ter posledično vpliva na kakovost njegovega življenja in življenja njegove družine," so o bremenu sladkorne bolezni zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). 

V klinično testiranje je bilo vključenih 247 bolnikov z diabetesom tipa 2 iz različnih držav, tudi iz Slovenije. Stari so bili med 18 in 75 let, vsi so imeli neustrezno kontrolirano sladkorno bolezen in predhodno niso prejemali zdravljenja z inzulinom. Paciente so razdelili na dve skupini, ena je enkrat tedensko prejemala novi inzulin, druga pa vsakodnevni odmerek inzulina, ki se danes najpogosteje uporablja. Raziskava je trajala 26 tednov. 

Ugotovili so, da so učinki enega in drugega primerljivi in da ima torej inzulin, ki se ga uporablja le enkrat na teden, potencial, da nadomesti vsakodnevne odmerke. Obenem so oboleli, ki so ga prejemali več časa, imeli ugoden glikemični indeks: povprečno 78 minut na dan oziroma 5,4 odstotka časa več. Avtorji raziskave ob tem poudarjajo, da že vsak petodstotni dvig pomeni klinično pomembne koristi. 

Objava v najuglednejši medicinski reviji

Izsledke raziskave so objavili v New England Journal of Medicine, vodilni medicinski reviji na svetu z najvišjim dejavnikom vpliva, kar je dosežek že sam po sebi. Da se znajde na njenih straneh, mora članek skozi strogo sito strokovnjakov, ki preverjajo znanstveno natančnost, inovativnost in pomembnost. Pozorni so tudi na vire financiranja, ki na vsebino, seveda, ne smejo vplivati. Z objavo se lahko pohvalijo le redki slovenski strokovnjaki in Janež se je zdaj pridružil tej prestižni skupini.

Jabolko navdiha za 'epohalni dosežek'

Prav danes je Janež iz rok predsednika Boruta Pahorja prejel jabolko navdiha. "To je epohalen dosežek v svetovnem merilu in doslej največji uspeh prof. dr. Andreja Janeža. Obenem je to tudi potrditev odličnosti raziskovalne dejavnosti kliničnega oddelka, ki ga vodi. Izjemni uspeh je bil septembra 2020 opisan v reviji The New England Journal of Medicine, najuglednejši znanstveni publikaciji na svetu na področju medicine. Prof. dr. Andrej Janež je kot eden glavnih raziskovalcev pri kliničnem testiranju novega inzulina in vodja izobraževanja drugih raziskovalnih centrov v Evropi naveden kot eden glavnih avtorjev članka," so ob tem zapisali v uradu predsednika. 

Dodali so, da sta ga vztrajnost in znanstvena odličnost uvrstili med vodilne strokovnjake za zdravljenje sladkorne bolezni na svetu, klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana pa se je pod njegovim vodstvom razvil v enega od najodličnejših diabetoloških centrov.

"Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni je zato jabolko navdiha priznanje prof. dr. Andreju Janežu za njegove izjemne in prelomne dosežke pri zdravljenju sladkorne bolezni ter izraz hvaležnosti za vse, kar je kot predan zdravnik in neustrašen raziskovalec naredil za svoje paciente in ugled Republike Slovenije v svetu," so zaključili utemeljitev, zakaj si je prislužil to prestižno predsednikovo priznanje.  

Janež se je predsedniku zahvalil z besedami , da je prejeti jabolko navdiha velika čast in odgovornost. "Ne gre le za osebno priznanje, gre za priznanje instituciji, v kateri sem se šolal in v kateri delujem zadnjih 24 let. Gre za priznanje timu, ki ga vodim," je dejal. Poudaril je, da letošnji dosežek daje zalet in samozavest njemu in sodelavcem, da bodo sladkornim bolnikom še naprej omogočali vrhunsko in kakovostno zdravljenje ter skrbeli, da bodo najnovejša zdravila, inzulin in sodobna tehnologija na voljo vsem bolnikom v Sloveniji. Govor je sklenil z besedami: "Vse se bo izteklo v redu. Na tem je zgrajen svet."

Merjenje krvnega sladkorja
Merjenje krvnega sladkorjaFOTO: Shutterstock

Kaj je sladkorna bolezen? 

Sladkorna bolezen je eno najpogostejših kroničnih obolenj, število bolnikov pa se iz leta v leto povečuje. Ocenjujejo, da ima v Sloveniji sladkorno bolezen kar 8,2 odstotka prebivalcev. Če je leta 2010 zdravila za zniževanje krvnega sladkorja prejemalo 92.458 oseb, je bilo leta 2019 takšnih že 116.374. K temu je treba prišteti še bolnike, ki raven sladkorja uravnavajo brez zdravil, ter med 40 in 80.000 obolelih, pri katerih bolezni še niso odkrili. 

Pri sladkorni bolezni tipa 2, ki je daleč najpogostejša, namreč krvni sladkor narašča počasi, skozi let in vsaj sprva brez kakršnih koli težav, zato jo je težko prepoznati. Od njenega pojava pa do kroničnih zapletov lahko preteče od 15 do 20 let. Zdravljenje je takrat težje in manj uspešno, zato je pomembno, da bolezen odkrijemo čim prej. 

Sladkorna bolezen je med najpogostejšimi vzroki smrti v razvitem svetu, kronični zapleti, ki jih povzroča, pa so vodilni vzrok za slepoto, dializno zdravljenje in amputacije okončin. Pri obolelih je močno zvišano tudi tveganje za srčno-žilne bolezni in možgansko kap. 

Sladkorna bolezen je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna prevelika koncentracija glukoze v krvi. Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90 odstotkov obolelih. Previsok krvni sladkor, kot glukozo poimenujemo laično, je pri tipu 2 posledica sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra. Okvara trebušne slinavke sčasoma napreduje, zato se način zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 stopnjuje, in sicer od spodbujanja k zdravemu življenjskemu slogu do zdravljenja z zdravili, ki jih zaužijemo prek ust, do zdravljenja z zdravili, ki se z injekcijo dajejo v podkožje, npr. z inzulinom. (Vir: NIJZ) 

Čeprav za sladkorno boleznijo tipa 2 zbolevajo predvsem odrasli, s staranjem pa delež obolelih strmo narašča, je med sladkornimi bolniki tudi vse več otrok. Strokovnjaki razloge za to iščejo v nezdravem življenjskem slogu otrok in mladostnikov, pomanjkanju gibanja in povečevanju telesne teže.

Zdravniki sladkornim bolnikom svetujejo vsaj 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden. Za dodatne ugodne učinke na zdravje pa vsaj 300 minut, pri čemer naj bo telesna dejavnost enakomerno razporejena prek vseh dni v tednu, med dvema vadbama pa naj ne mineta več kot dva dneva brez dejavnosti, poudarjajo na NIJZ: "Ugodni učinki telesne dejavnosti namreč v dveh dneh že izzvenijo, enkrat tedenska daljša telesna dejavnost namreč ne more nadomestiti rednega vsakodnevnega gibanja."

V zvezi z nastankom sladkorne bolezni tipa 2 je gibanje zelo pomemben zaščitni dejavnik, ki je ugoden za telo in neodvisen od telesne teže.

Koronavirus pasica november