Arheologi na stenah jame v Istri odkrili 30.000 let stare risbe

Na območju Limskega kanala, v Romualdovi jami, so arheologi odkrili 44 risb, za katere domnevajo, da so stare okoli 30.000 let.

Kot je razlaga direktor Arheološkega muzeja Istre Darko Komšo, je v jami, ki je sicer že dolgo zaprta za javnost, raziskoval med leti 2007 in 2010, ravno ob zaključku pa odkril rdeče 'slikarije'. 

"Predpostavljal sem, da so rdeče risbe na stenah jame iz obdobja paleolitika," pravi Komšo, ki pa ni moge biti z gotovostjo prepričan. Zato je povabil strokovnjake, da jih preučijo, piše Glas Istre.

Mednarodna ekipa znanstvenikov jih je nato analizirala kar osem let in nazadnje potrdila Komšovo domnevo: prazgodovinske risbe spadajo v obdobje paleolitika. Sama jama je sicer dolga okoli 100 metrov in je znana po pripovedi, da naj bi v njej okoli leta 1000 živel sveti Romuald. V preteklosti so v njej sicer že odkrili materialne ostanke neandertalcev iz obdobja srednjega paleolitika.

Hrvaška Altamira: bizoni, gamsi, človeške figure ...

V jami so doslej zabeležili 44 risb, ki ponazarjajo bizona, gamsa, shematske prizore ljudi in trikotnike, ki bi lahko simbolizirali ženski spol, pravi Komšo. Po njegovih besedah so te risbe prvo tovrstno odkritje na Hrvaškem in drugo na področju Balkana. Podobne risbe so sicer odkrili le v Romuniji, v jami Coliboaia. Hrvaško odkritje pa se lahko ob bok postavi tudi največjima tovrstnima odkritjema – Altamiri v Španiji in Lascouxu v Franciji, še poroča hrvaški portal

Jamske risbe sicer predstavljajo najstarejše ohranjene sledi človeške umetnosti. Znanstveniki so bili sicer dolgo prepričani, da je bilo najstarejše jamsko risanje iz obdobja paleolitika omejeno zgolj na jugozahodno Evropo – na sever Španije in jug Francije. Nova odkritja v hrvaški Istri in Romuniji pa zdaj kažejo na to, da se prazgodovinske risbe lahko nahajajo tudi drugod po Evropi. Še več – morda risanje na stene jam izhaja ravno od tod iz in se nato širile še drugod po Evropi. "Treba je gledali, raziskovati in vedeti, kaj iščeš. Nekatere tovrstne risbe so namreč precej uničene in jih je težko sploh najti. Romualdovo jamo in risbe v njej pa je treba zdaj do konca raziskati in preučiti, nato pa zaščititi in prezentirati," je še povedal direktor.

V jami sicer živi tudi kolonija zaščitenih netopirjev, a je treba po besedah direktorice Javnega zavoda Natura Histrica Silvie Buttignoni kljub temu najti način, da risbe pred njimi zaščitijo. Buttignonijeva je še poudarila, da je treba zagotoviti kontrolirane pogoje, ki bodo zagotovili nadaljnje raziskave, na koncu pa je treba odkritje kakovostno predstaviti širši zainteresirani javnosti oziroma turistom.