"Ljudje, ki so to naslikali, so bili popolnoma moderni, takšni kot mi, imeli so vse zmogljivosti in orodja za ustvarjanje poslikav, kakršnih koli so želeli," pravi soavtor prispevka, objavljenega v reviji ScienceAdvances, Maxime Aubert, sicer strokovnjak za datiranje z avstralske univerze Griffith. Prav on je analiziral nanos kalcija, ki se je nabral na poslikavi, in ga datiral 45.500 let v preteklost. Kar pomeni, da je poslikava divjega prašiča stara vsaj toliko. "A lahko bi bila še veliko starejša, saj se datiranje nanaša le na kalcij na poslikavi," njegove besede povzema BBC.
Najstarejšo jamsko poslikavo je indonezijski doktorski študent Basran Burhan v odmaknjeni jami Leang Tedongnge odkril v okviru raziskav, ki jih je njegova ekipa opravljala skupaj z raziskovalci z univerze Griffith na Sulavesiju. Prikazuje pa odraslega samca divjega prašiča v skorajda naravni velikosti. Temno rdeča poslikava je dolga 136 centimetrov in visoka 54 centimetrov.
Nad hrbtnim delom sta razvidna tudi dva odtisa človeških rok, a sta slabo ohranjena. A znanstveniki upajo, da bi lahko pridobili vzorec DNK – da je umetnik naredil odtis rok, je moral roke položiti na steno, nato pa "napljuvati" rdeči pigment, prav ta slina pa bi morda lahko vsebovala DNK, pravijo raziskovalci. Divji prašič je postavljen nasproti dveh drugih, ki sta le delno ohranjena. "Pujs očitno opazuje boj ali interakcijo med drugima dvema prašičema," pravi soavtor raziskave Adam Brumm.
Jama, v kateri so odkrili poslikavo, je obkrožena z apnenčastimi pečinami, do najbližje ceste je ura hoje, dostopna pa je le med sušnim obdobjem.
Dosedanje najstarejše stenske poslikave na svetu (pred novoodkrito slikarijo divjega prašiča) je leta 2019 odkrila ista znanstvena ekipa z univerze Griffith, prav tako v jami na Sulavesiju. Te skoraj 43.900 let stare poslikave prikazujejo lov oziroma divje živali, ki jih preganjajo polčloveški in polživalski lovci s sulicami v rokah.
Stenske poslikave predstavljajo pomemben vpogled migracij zgodnjega človeka tistega časa, lahko bi na primer pomagale razkriti skrivnost, kako je človek pred vsaj 65.000 leti dosegel današnjo Avstralijo.
Odkritje poslikave divjega prašiča predstavlja najstarejšo figuralno upodobitev, ne pa tudi najstarejše umetnosti človeka. Ta naziv pripada 73.000 let stari abstraktni slikariji iz Južne Afrike. Na kamnu v jami Blombos so našli naslikane črte, ki so videti kot nekakšna lestev oziroma #.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.