Artemis 1 s plišasto posadko se bo na Luno podal v noči na sredo

Prvo izstrelitev Artemisa 1, ki je bila načrtovana za konec avgusta, so morali prestaviti zaradi težav z enim izmed motorjev, pri drugem poskusu pa so opazili uhajanje tekočega vodika, ki služi kot gorivo rakete Space Launch System (SLS). Oktobrsko izstrelitev so prestavili zaradi bližajočega se orkana Iana, četrto, ki je bila načrtovana 14. novembra, pa zaradi nevihte Nicole. Kot upajo pri Nasi, se bo raketa na 25-dnevno potovanje proti Luni podala v zgodnjih jutranjih urah 16. novembra.

Tokratna posadka lutke in plišaste igrače, leta 2024 pa ljudje

Na krovu Artemisa s kapsulo Orion (še) ne bo ljudi, vendar pa je raketa SLS izredno pomembna za nadaljnje misije, ki bodo na Luno prvič po letu 1972 ponesle tudi astronavte. Ti se bodo leta 2024 pridružili drugi odpravi, raketi Artemis 2, a bodo Luno opazovali le z varnega zavetja plovila. Artemis 3, katerega izstrelitev je predvidena za leto 2025, bo na naravni satelit prvič v zgodovini ponesel tudi žensko.

'Posadka' Artemisa 1 pa bodo tri lutke, in sicer Helga, Zohar in Moonikin Campos. Vse tri so opremljene s senzorji za merjenje ravni sevanja. Pridružila se jim bosta tudi plišasti igrači Snoopy in ovca Shaun, s pomočjo katerih bodo znanstveniki opazovali težnostno polje rakete, poroča Guardian.

Z Lune na Mars

A postanek na Luni je pomemben tudi za vnaprejšnje raziskovanje vesolja. "Po 50 letih se vračamo na Luno, da bomo izpopolnili svoje znanje, se naučili razvijati nove tehnologije, sisteme in nova vesoljska plovila, s katerimi bi se kasneje lahko podali na Mars," je razložil Nasin administrator Bill Nelson. 

Vizija celotnega programa Artemis je 'od Lune do Marsa', kar pomeni, da naj bi raziskovalne baze, postavljene na Luni, omogočale raziskovanje Marsa.  Ob tem Nasa upa, da bo k programu pritegnila tudi mednarodne partnerje, s katerimi bi raziskovali tudi globoko vesolje. Nadejajo se celo partnerstva z Muskovim podjetjem SpaceX.

Ključni partner ZDA pri prihajajoči misiji je tudi Evropa. "Več kot 10 evropskih držav sodeluje znotraj Evropske vesoljske agencije. To je za nas izjemno pomemben trenutek," je pojasnil Siân Cleaver iz letalskega proizvajalca Airbus.

Celotna cena programa naj bi se gibala v višini 93 milijard dolarjev (93 milijard evrov). Od tega naj bi samo vsaka izstrelitev stala 4,1 milijarde dolarjev. Analitiki ugotavljajo, da so s tem proračun za milijardo že presegli, hkrati pa približno leto dni zamujajo z načrti.