Astronavt slovenskega rodu bo poveljnik misije Artemis III

Misija Artemis III naj bi po prvotnih načrtih po več kot pol stoletja na Luno popeljala prvo človeško posadko - dva astronavta naj bi pristala v bližini njenega južnega pola in tam preživela teden dni -, a je Nasa februarja ta načrt spremenila, piše BBC.

Misija bo tako posadko, poveljnik katere bo astronavt slovenskega rodu Randy Bresnik, ponesla le v nizko Zemljino orbito, malce dlje kot Mednarodna vesoljska postaja ISS, kjer bodo preizkusili pristajalne module za Luno. Nasin administrator Jared Isaacman je ob tem dejal, da bo misija kljub temu najkompleksnejša doslej.

Do spremembe načrta je prišlo zaradi zamud pri raketi Starship Elona Muska in SpaceX-a. Ob tem pa so pri Nasi ocenili, da bi bil polet človeške posadke na Luno prevelik naslednji korak, ne da bi pred tem preizkusili postopek za priklop z lunarnimi pristajalnimi moduli v Zemljini orbiti.

V Bresnikovi posadki bodo še astronavti: Luca Parmitano iz italijanske vesoljske agencije bo pilot misije, Američana Frank Rubio in Andre Douglas pa bosta imela vlogi specialistov misije.

Roberta Hinesa so medtem izbrali kot rezervo, če se kateremu od naštetih astronavtov kaj zgodi, je v vesoljskem centru v Houstonu sporočila Nasa. Hines je testni pilot, ki je v vesolju preživel 170 dni in lahko prevzame katero koli vlogo, ki jo misija potrebuje.

Bresnik je septembra lani s soprogo Rebecco Bresnik, ki je pri Nasi zaposlena kot visoka pravna svetovalka za mednarodno in vesoljsko pravo, sodeloval pri podpisu sporazuma med Slovenijo in ZDA o sodelovanju v programu Artemis.

Nasine misije Artemis ciljajo na dolgoročno vrnitev človeka na Luno. Misija Artemis I je leta 2022 vključevala polet plovila Orion okoli tega našega naravnega satelita, a takrat še brez človeške posadke. Nedavna misija Artemis II pa je letos na pot okoli Lune poslala štiri astronavte - Američane Reida Wisemana, Victorja Gloverja in Christino Koch ter Kanadčana Jeremyja Hansena.