Solata, ki jo astronavti gojijo v vesolju, je varna za uživanje

V poročilu, ki so ga objavili v znanstveni reviji Frontiers in Plant Science, so razkrili, da je solata, ki jo gojijo v vesolju, podobne sestave kot tista, ki zraste na Zemlji. Posamezne rastline pa so celo bolj bogate s hranili, kot so kalij, fosfor, natrij in cink.

Zelenjavo so eksperimentalno gojili v posebnem sistemu, kjer so rastline rastle v posameznih zaprtih enotah pod LED svetilkami, astronavti na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) pa so jo preko posebnih cevk zalivali z vodo.

Solato, ki so jo analizirali, so na vesoljski postaji gojili med letoma 2014 in 2016. Solata je v povprečju rastla od 33 do 56 dni, nato pa so pridelek poželi. Nekaj solate so pojedli – preden so liste zaužili, so jih astronavti "umili" s sanitarnimi robčki. Nekaj vzorcev pa so zamrznili in vrnili na Zemljo, kjer so solato kemično in biološko analizirali v laboratorijih. Analiza je pokazala, da na pridelkih ni prisotnih škodljivih bakterij, kot so E.coli in salmonela.

"Odlično! Zelo je dobra! Všeč mi je! Sveže je," so bili nad prvimi grižljaji v vesolju pridelane solate pred petimi leti navdušeni ameriška astronavta Scott Kelly in Kjell Lindgren ter njun japonski kolega Kimija Jui.

Solata je bila prva stvar, ki so jo začeli gojiti, zdaj pa bodo na vesoljski postaji začeli gojiti še pekinško zelje (pak choi), različne vrste solat, wasabi, rdeči listnati ohrovt, pa tudi paradižnik in papriko. Ker na vesoljski postaji še nimajo možnosti kuhanja hrane, znanstveniki pri izbiri zelenjave upoštevajo predvsem, da je zelenjava užitna sveža.

"Če skladiščite zapakirano hrano dalj časa, se njena kakovost, okus, hranilna vrednost zmanjšata, vitamini propadejo," pravi vodilna znanstvenica pri Nasinem projektu Gioia Massa. Zato gojenje hrane v vesolju predstavlja pomembno možnost, da bi zagotavljali dovolj hranil za astronavte. "So pa tudi psihološke prednosti gojenja rastlin in skrbi za rastline," dodaja.  

Vesoljska hrana se je v zadnjih letih precej izboljšala. Vsa hrana, ki jo pošiljajo na Mednarodno vesoljsko postajo, mora biti po okusnosti ocenjena s šest ali več – na lestvici od ena (najslabše) do devet (najboljše). Vendar, kljub temu da se Nasa trudi, da za astronavte pripravi čim bolj raznoliko in okusno vesoljsko hrano, pa sčasoma astronavtom kljub temu pogosto postane slabo, ker ves čas jedo isto pakirano hrano. "Veliko astronavtov izgubi nekaj kilogramov," pravi Massa.

Eksperiment je pokazal, da lahko v vesolju uspešno gojimo zelenjavo, kar je ključnega pomena za ambiciozne misije, kot je človeška odprava na Mars, ki naj bi se zgodila že v prihodnjem desetletju. Rastline v vesolju rastejo drugače kot na Zemlji, zaradi razlik v okolju, atmosferi, gravitaciji. Zato znanstveniki s pomočjo teh eksperimentov ugotavljajo tudi, kako se rastline odzivajo na mikrogravitacijo.