Astronavti so v območje gravitacijskega vpliva Lune, kjer gravitacija Lune na plovilo deluje močneje kot zemeljska, vstopili danes ob 6.42 po srednjeevropskem času. Takrat je bilo vesoljsko plovilo Orion po navedbah Nase 63.000 kilometrov oddaljeno od Lune in okoli 373.000 kilometrov od Zemlje.
V naslednjih nekaj urah naj bi se vesoljsko plovilo najbolj približalo Luni, na približno 7500 kilometrov. Od tam bodo astronavti lahko hkrati videli Zemljo in Luno in tudi sončev mrk, ko bo iz plovila Orion videti, kako Luna zakrije Sonce.
Če bo vse potekalo gladko, bo štiričlanska posadka, v kateri so ameriški astronavti Victor Glover, Christina Koch in Reid Wiseman ter Kanadčan Jeremy Hansen, obletela Luno in se odpravila dlje kot katerikoli človek doslej. Trenutni rekord je leta 1970 postavila posadka misije Apollo 13, in sicer na približno 400.171 kilometrih od Zemlje.
Na Zemljo naj bi se astronavti vrnili v petek, ko naj bi vesoljsko plovilo Orion pristalo v morju.
Prva človeška odprava proti Luni po 50 letih se je s kapsulo Orion na raketi Space Launch System iz ameriškega vesoljskega izstrelišča Cape Canaveral odpravila v sredo zvečer. Približno 24 ur kasneje je s posebnim manevrom zapustila zemeljsko orbito in odtlej poslala več posnetkov Zemlje in vesolja.
Kaj bodo videli?
Njihov približno šesturni prelet Lune obljublja poglede na oddaljeno stran Lune, ki so bili za 24 astronavtov Apollo, ki so bili pred njimi, pretemni ali pretežko vidni. Čaka jih tudi popoln sončni mrk, saj bo Luna zakrila Sonce, poroča AP.
"Opazovali bomo Luno, jo nekako kartirali in nato nadaljevali z vračanjem," je za AP dejal direktor leta Judd Frieling. Cilj je lunina baza, polna pristajalnih modulov, roverjev, dronov in habitatov.












































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.