V laboratoriju v Nordijskem centru Planica so nekdanji Nasini astronavtki slovenskih korenin Suniti Williams danes predstavili raziskave, ki preučujejo, kako različne vadbene strategije vplivajo na človeško telo v pogojih, podobnih breztežnosti. Med drugim si je ogledala človeško centrifugo - eno od zgolj treh tovrstnih naprav v Evropi -, ki umetno poustvari težnost in na kateri raziskovalci testirajo različne vadbene strategije za preprečitev izgube mišične in kostne mase ter sprememb v srčno-žilnem sistemu, ki sicer ogrožajo zdravje astronavtov v breztežnostnih razmerah v vesolju.
Williamsova, ki se ji je načrtovana osemdnevna misija na Mednarodni vesoljski postaji lani nepričakovano podaljšala v skoraj devetmesečno bivanje v vesolju, je raziskave v Planici označila za izjemno pomembne za prihodnost človeških poletov. Tudi sama je na zadnji ekspediciji opravila številne raziskave.
"Tehnologija je izredno napredovala, ne le v programski opremi, tudi v materialih in strojni opremi, ki sedaj omogočajo dosežke, ki so se včasih zdeli nedosegljivi. Trenutno gremo na Luno, a to je samo vmesna postaja. Naslednji cilj je Mars, a na poti tja se bomo naučili ogromno," je ponovila, kar je povedala že v vesoljskem centru Noordung.
Kot je dejala takrat, bodo izziv ob vrnitvi človeštva na Luno in ko bodo poleteli na Mars predstavljala predvsem manjša vesoljska plovila. "Kako bomo torej naredili vadbeno opremo, ki se bo prilegala v manjše vesoljsko plovilo? Ti kosi opreme so namreč precej veliki. Delati bomo morali na prehrani in vadbi ter ugotoviti, kako bodo ostali ljudje, ki bodo odšli na Luno ali Mars, ostali v dobri formi, da bodo lahko opravljali delo, za katerega bodo tam," je poudarila.
'Raziskovanje je v srcih vseh Slovencev'
Na današnjem dogodku so o raziskavah, namenjenih izboljšanju pogojev za astronavte med vesoljskimi misijami, skupaj z Williams razpravljali raziskovalci z IJS, študenti, vključeni v mednarodni program Erasmus Mundus SpaceMed, ter podjetja, ki sodelujejo v Esinem programu za človeško in robotsko raziskovanje vesolja.
Williams je ob tem poudarila pomen mladih, ki se še vključujejo na področje raziskovanja vesolja. "Ne ustavite se, ko je nekaj težko," jim je položila na srce.
Izpostavila je tudi, da je navdihujoče videti, koliko se dogaja v tej mali državi, tudi na področju vesoljskih raziskav. "Vidi se, da je raziskovanje v srcih vseh Slovencev. Tudi po tem, da imamo kar štirje astronavti korenine v Sloveniji," je dejala.
Pomen raziskav, ki jih že od leta 2007 izvajajo v planiškem laboratoriju, je predstavil tudi vodja laboratorija Igor Mekjavić. Poudaril je, da so z akreditacijo kot raziskovalni center Evropske vesoljske agencije (Esa) vključeni v dolgoročni raziskovalni oz. razvojni program agencije.
Raziskave na področju vesoljske fiziologije in medicine po njegovih besedah niso le v korist astronavtom, ampak doprinašajo pomembna dognanja pri razumevanju fizioloških in zdravstvenih sprememb kot posledic neaktivnosti in različnih bolezni.
'Morda je zdaj čas za priprave za prvega slovenskega astronavta?'
Dogodka se je udeležil tudi državni sekretar ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež. Področje vesoljskih tehnologij, kot je dejal, vidijo kot enega pomembnejših spodbujevalcev tehnološke transformacije.
"Slovenska podjetja in institucije že zdaj dosegajo vrhunske rezultate na nišnih področjih. Imamo preko 50 podjetij, tri univerze, raziskovalne institucije, ki se aktivno in uspešno vključujejo v številna področja vesoljskih tehnologij. Morda je zdaj čas za priprave za prvega slovenskega astronavta," je namignil.
Raziskovanje vesolja pa po besedah vodje Slovenske vesoljske pisarne Tanje Permozer danes ni več le domena znanstvenikov, ampak tudi pomembna poslovna priložnost. "Ponosna sem na slovenska podjetja, ki iz dneva v dan dokazujejo svojo odličnost," je dejala.
Svoje projekte in inovacije so danes zato predstavila tudi številna slovenska podjetja, aktivna v programu človeških in robotskih raziskave pri Esi. Skylabs, C3M, Balmar, Le-tehnika, Domel, Instrumentation Technologies in GeoCodis se ukvarjajo z raznoliko tehnologijo, od razvoja mikroelektronike, 3D tiskanja, digitalnih dvojčkov, mikrohladilnikov do obdelave satelitskih podatkov.
Človeška centrifuga je naprava, ki z vrtenjem ustvarja centrifugalno silo, s čimer simulira povečano gravitacijo. V kontekstu vesoljskih misij se uporablja za testiranje in treniranje astronavtov, da se telo navadi na visoke G-sile, ki delujejo med lansiranjem ali ponovnim vstopom v Zemljino atmosfero. Poleg tega omogoča raziskovanje vplivov visoke gravitacije na človeško telo in razvoj strategij za blaženje teh učinkov, kar je ključno za ohranjanje zdravja astronavtov med dolgotrajnimi misijami v breztežnostnem prostoru, kjer telo doživlja obratne učinke (izguba mišične in kostne mase, spremembe v srčno-žilnem sistemu).
Astronavti v breztežnostnem prostoru se soočajo z vrsto zdravstvenih težav, ki izhajajo iz pomanjkanja gravitacije. Med najpomembnejše spadajo izguba mišične mase in moči (atrofija), zmanjšanje kostne gostote (osteoporoza), kar povečuje tveganje za zlome, ter spremembe v srčno-žilnem sistemu, saj srce ne potrebuje več toliko moči za črpanje krvi proti gravitaciji, kar lahko vodi do zmanjšanja srčnega volumna in ortostatske nestabilnosti ob vrnitvi na Zemljo. Pojavijo se lahko tudi težave z ravnotežjem, vidom (spremembe v očesnem tlaku) ter povečano izpostavljenostjo sevanju, ki v vesolju ni filtrirano z Zemljinim magnetnim poljem in atmosfero.
Evropska vesoljska agencija (ESA) je mednarodna organizacija, ustanovljena leta 1975, ki združuje 22 držav članic z namenom usklajevanja in spodbujanja evropskih programov za raziskovanje vesolja. Njena glavna naloga je razvoj in izvajanje vesoljskih dejavnosti, vključno z gradnjo in izstrelitvijo raket in satelitov, raziskovanjem Sončnega sistema ter izvajanjem znanstvenih misij v vesolju. ESA sodeluje pri mednarodnih projektih, kot je Mednarodna vesoljska postaja (ISS), ter podpira razvoj evropske vesoljske industrije in tehnologij. S svojimi raziskovalnimi programi prispeva k razumevanju vesolja in razvoju tehnologij, ki imajo lahko tudi praktično uporabo na Zemlji.
Vesoljska plovila majhne velikosti, pogosto imenovana tudi 'small spacecraft' ali 'smallsats', so sateliti ali sonde, ki so bistveno manjše od tradicionalnih velikih vesoljskih plovil. Njihova velikost lahko sega od majhnih CubeSatov (ki merijo le 10x10x10 cm) do večjih, a še vedno relativno kompaktnih satelitov. Izziv, ki ga predstavljajo za prihodnje misije, še posebej v kontekstu dolgih potovanj na Luno ali Mars, je predvsem v omejenem prostoru za opremo. To vključuje omejitve pri namestitvi napredne vadbene opreme, ki je ključna za ohranjanje zdravja posadke, ter omejene možnosti za shranjevanje hrane in drugih življenjskih potrebščin za daljša potovanja. Razvoj učinkovite in kompaktne opreme, ki bo ustrezala tem omejitvam, je zato ključnega pomena za uspešne prihodnje človeške odprave v globok vesolje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.