Avtor umaknjene študije o covidu-19: Bil je ovira pri delu, vse, kar je rekel, je bilo treba preveriti

Dr. Sapan Desai je sredi globalne pandemije novega koronavirusa poskrbel za enega največjih "medicinskih škandalov zadnjega časa". Torej v času, ko je veliko neznank, ljudje pa upajo, da bodo vsaj iz strokovnih krogov prihajale zanesljive informacije, si je privoščil "spodrsljaj", ki v marsičem spominja na kasneje prav tako umaknjeno študijo Andrewa Wakefielda, ki je na podlagi dvomljive raziskave trdil, da je "dokazal" povezavo med cepivi in avtizmom. Študija še danes straši ljudi in poganja odpor proti cepivom, čeprav je bila večkrat ovržena. 

Podobno je tudi Desai uspel ljudi prestrašiti ravno v najbolj nepravem času, ko je v boju proti covidu-19 na voljo relativno malo zdravil, strah - tako za zdravje kot ekonomijo - pa velik. Na koncu  se je izkazalo, da je nauk njegove zgodbe predvsem v tem, da je lahko tudi znanost slaba, apetiti po slavi pa preveliki.

Desai naj bi imel rad prepoznavnost. Te dni sicer zanj uporabljajo bolj pridevnike, ki se nanašajo na razvpitost kot pozitivno slavo. In v New York Timesu so mu tokrat posvetili izjemno dolg zapis, ki je nastal na podlagi raziskovanja njegove kariere. Poglejmo torej, kdo je mož za zadnjo študijo, ki meče slabo luč na znanost in pomaga vsem, ki sejejo dvom v znanost. 

Desai je diplomiral pri devetnajstih, ko je bil star 27 let, je bil že zdravnik z doktoratom. Do leta 2014 ni bil le vaskularni kirurg, dokončal je tudi program MBA in se podal v poslovne vode, ob tem pa je bil še raziskovalec, ki je objavljal v strokovnih publikacijah. 

Ko se je pojavil novi koronavirus, je videl priložnost, da še nekoliko izboljša svoj položaj v strokovni skupnosti. Skupaj s sodelavci je objavil dve študiji, najbolj je odmevala tista, ki je trdila, da uporaba hidroksiklorokina za zdravljenje pacientov s covidom-19, prispeva k njihovi smrti. Odmev je bil tako velik tudi zato, ker je to zdravilo propagiral ameriški predsednik Donald Trump, ki je zato postal tarča posmeha in kritik, da podpira uporabo smrtonosne snovi. 

Nekoliko manj na očeh javnosti se je nato začel klopčič razpletati. Nekaj tednov potem, ko so drugi raziskovalci po svetu začeli opozarjati, da podatki v študiji ne držijo, sta bili študiji umaknjeni. Izkazalo se je, da Desai surovih podatkov ni skrival le pred svetom, ampak tudi pred avtorji, ki so skupaj z njim podpisali študijo. Je pa zatrdil, da so bili pridobljeni iz množice podatkov družbe Surgisphere, ki jo je na noge postavil v času specializacije. 

Zdaj umaknjena študija je povzročila plaz kritik in dvomov, dala je zagon teorijam zarote, javnost se je začela spraševati, koliko je sploh mogoče zaupati strokovnim navodilom sredi pandemije, ki je takrat že začela postajati tudi vse bolj predmet političnih delitev. V ZDA so šle stvari tako daleč, da je začel del strokovnjakov podpisovati peticijo, da se antimalariki izločijo iz nabora zdravil, ki jih uporabljajo za zdravljenje bolnikov s covidom-19, čeprav so drugi podatki kazali, da pomagajo in je umiku nasprotovala tudi FDA. 

Umik študi je, tako New York Times, spodbudil nekatere nekdanje sodelavce zdaj 41-letnega Desaija, da javno spregovorijo o njegovem delu. Opisali so ga kot človeka, ki išče bližnjice in pogosto olepša svoje reference in dosežke, da bi hitreje uresničil svoje ambicije. 

Prav tako naj bi bil nezanesljiv zdravnik, ki naj bi ga bolj kot nega pacientov zanimala raziskovanje in objavljanje. 

"Nikoli nisi mogel zaupati ničemur, kar je rekel. Vse je bilo treba preveriti," je za NYT dejala Vanessa Olcese, ki je z njim delala v medicinskem centru univerze Duke. Njegovi sodelavci naj bi se tudi spraševali, kako je mogoče, da je kljub dvomljivemu delu vedno napredoval na naslednjo stopnjo izobraževanja.  

Nekoč naj med nočnim dežurstvom ne bi odgovarjal na klice, na koncu pa pojasnil, da ni bil dosegljiv, ker je oživljal dojenčka, čeprav je glavna sestra zanikala, da bi tisto noč sploh imeli takšen tak primer. Olcesejeva je dejala, da je bil Desai "ovira pri delu". 

Njegove težave so se nadaljevale tudi na univerzi v Teksasu, kjer je nekaj nadrejenih zahtevalo, da ga izključijo, a mu je v bran stopil vodja oddelka dr. Hazim Safi. Pomagal mu je, da je tam zaključil študij. Menil je namreč, da mu kolegi polena mečejo pod noge zaradi ljubosumja in razlik v osebnosti. 

Februarja je sicer pustil službo v Chicagu, kjer je v eni od bolnišnic delal od leta 2016. Novinarji so na sodišču izbrskali, da so bile proti njemu vložene tri tožbe zaradi slabega dela. Njegov predstavnik je sicer zanikal, da bi bile upravičene. Se pa ena nanaša na primer, kjer naj bi bilo njegovo zdravljenje krivo, da so morali pacientu amputirati del noge, drugemu pa del črevesja. 

Vsa ta leta je sicer delal tudi na razvoju družbe Surgisphere, ki je razvila produkt QuartzClinical, kjer naj bi se zbirali anonimizirani zdravstveni podatki pacientov iz več kot 1200 bolnišnic v 45 državah, skupaj naj bi imeli podatke že več kot 240 milijonov pacientov. 

Obstoj baze sicer ni jasno potrjen, Desai je vedno zatrjeval, da je projekt v skrivnost ovit zaradi varovanja podatkov. So pa pri NYT govorili z nekdanjo zaposleno, Ariane Anderson, ki je dejala, da gre za podatke, ki jih je zaradi različnega načina vnosa zelo težko primerjati in da naj bi samo za organizacijo podatkov o 200 pacientih potrebovala dva dni. Koliko bolnišnic je dejansko vključenih v sistem, ni vedela. 

Ampak prav ti podatki naj bi bili podlaga za sporni študiji. Desai je namreč zagovornik uporabe AI za analizo podatkov in sprejemanje zaključkov. Vseeno mu je maja uspel veliki met - objavi v dveh najbolj prestižnih strokovnih publikacijah. 

Prva študija je trdila, da izsledki temeljijo na 8.910 covid-19 pacientih iz 169 bolnišnic v Aziji, Severni Ameriki in Evropi. Ugotavljala je, da kardiovaskularne bolezni pripomorejo k slabemu razpletu bolezni, da pa ni dokazov, da bi imela zdravila proti visokemu krvnemu tlaku škodljiv vpliv. Še več, nakazovalo se je, da morda celo pomagajo. Študija je bila objavljena v The New England Journal of Medicine. 

Študija, ki jo je objavil The Lancet, pa je ocenila, da "Trumpov" antimalarik hidroksiklorokin pacientom ne pomaga, ampak jim škoduje. Avtorji so trdili, da so analizirali podatke skoraj 100.000 pacientov iz 671 bolnišnic na šestih kontinentih. Rezultati so bili skrb vzbujajoči - pri pacientih, ki so jih zdravili s klorokinom in hidroksiklorokinom, naj bi se petkrat pogosteje pojavil nepravilen srčni ritem, pri njih naj bi bila večja verjetnost smrti. 

Čeprav je šlo za "opazovalno študijo", je hitro in glasno obkrožila svet. Komentator na CNN jo je označil za prelomno, celo WHO je zadržala nekaj kliničnih testiranj s temi zdravili. Po umiku študije se nekatera sicer nadaljujejo. 

Medtem ko je splošna javnost hitela slaviti Desaija, je del strokovne javnosti začel preverjati podatke študije. Hitro so ugotovili, da je vse skupaj na trhlih nogah. Znanstveniki so zahtevali surove podatke, ki jih Desai ni nikoli predstavil, njegovi soavtorji pa so priznali, da jih pravzaprav niso nikoli videli. Zahtevali so celo neodvisen pregled študije, a je šel Desai v boj, skliceval se je na sporazum o nerazkrivanju informacij. 

Obe publikaciji sta študiji umaknili, Surgisphere je ugasnil svojo spletno stran, Desai, ki je sprva z veseljem potrjeval intervjuje, se je zavil v molk. Škoda, ki jo je s svojim početjem povzročil znanosti, pa ostaja.