Bi dovolili banki, da vam diagnosticira demenco?

Ko dolgoletna stranka nenadoma zahteva dvig velike vsote denarja, večkrat na teden zastavlja ista vprašanja ali pozabi, kako priti do pisarne, je to za finančno svetovalko Sandy Adams lahko opozorilni znak.

V tridesetih letih dela je opazila, da se pri nekaterih starejših strankah težave s spominom in presojo najprej pokažejo prav pri ravnanju z denarjem. Približno tri četrtine njenih strank je starih od 65 do 95 let, zato je na takšne spremembe še posebej pozorna.

"Če nisi res pozoren, lahko takšne stvari spregledaš," je povedala za Bloomberg.

Povezavo med finančnim vedenjem in kognitivnim upadom zdaj vse bolj potrjujejo tudi raziskave. Nekatere kažejo, da se lahko težave s plačevanjem računov, zadolževanjem in finančnim odločanjem pojavijo celo šest let pred uradno diagnozo Alzheimerjeve bolezni ali druge oblike demence.

To odpira možnost, da bi zgodnje opozorilne znake nekoč prepoznavali tudi s pomočjo podatkov, ki jih banke in kreditne ustanove že zbirajo.

Demenco je v zgodnjih fazah pogosto težko prepoznati. Simptomi se razlikujejo od človeka do človeka, manjše spremembe v vedenju pa lahko svojci pripišejo običajnemu staranju.

Toda prav sposobnosti, ki jih potrebujemo za upravljanje denarja, so lahko med prvimi prizadetimi.

Lauren Hersch Nicholas, zdravstvena ekonomistka in profesorica medicine na Univerzi Kolorada, povezavo med demenco in finančnim vedenjem raziskuje že več kot desetletje. "Vsa področja, pomembna za upravljanje financ, so običajno med prvimi, ki jih prizadene demenca," pojasnjuje. Mednje sodijo pravočasno plačevanje računov, presojanje naložb in prepoznavanje prevar.

V eni od njenih novejših raziskav so ugotovili, da se je razlika v povprečnem premoženju gospodinjstev med ljudmi, ki so pozneje razvili demenco, in tistimi, ki je niso, v šestih letih pred klinično prepoznavno boleznijo povečala za skoraj 100.000 dolarjev.

Raziskovalci razlike niso mogli pojasniti z višjimi zdravstvenimi stroški ali manjšimi prihodki. Kot najverjetnejši vzrok so izpostavili slabšanje finančne presoje.

Raziskovalci zdaj preučujejo, ali bi bilo mogoče takšne spremembe zaznavati samodejno. Zamisel je razviti algoritem, ki bi analiziral finančno vedenje in prepoznal vzorce, povezane s kognitivnim upadom. Njegov namen ne bi bil postavljati diagnoze, temveč opozoriti, da bi bilo smiselno opraviti dodatne zdravstvene preiskave.

Carole Roan Gresenz z Univerze Georgetown s sodelavci analizira na tisoče spremenljivk iz anonimiziranih kreditnih podatkov. Njena ekipa pripravlja raziskavo, v kateri želi preveriti, ali lahko na tej podlagi prepoznajo vzorce, ki napovedujejo povečano tveganje za demenco.

Nicholasova je septembra prejela začetna sredstva za razvoj modela umetne inteligence, ki bo analiziral dve desetletji kreditnih podatkov.

V prihodnosti si predstavlja sistem, v katerem bi zdravnik lahko dostopal do ocene tveganja za demenco, podobno kot banke danes uporabljajo kreditne ocene za presojo tveganja neplačila. Takšen podatek bi lahko pomagal pri odločitvi, ali bolnika napotiti na dodatno testiranje. Raziskovalci menijo, da bi lahko bila analiza že obstoječih finančnih podatkov cenejša in dostopnejša od obsežnega preventivnega zdravstvenega testiranja.

Možnost zgodnejšega odkrivanja bolezni prinaša tudi precejšnja tveganja. Banke že danes uporabljajo algoritme za zaznavanje goljufij in sumljivih transakcij. Toda prepoznavanje morebitne demence bi pomenilo bistveno drugačen poseg v zasebnost strank.

Če bi sistem nekoga označil kot osebo s povečanim tveganjem za kognitivni upad, bi se pojavilo vprašanje, kdo bi lahko dostopal do te informacije in kako bi jo smel uporabiti. Bi banka lahko začasno ustavila transakcijo? Bi podatek vplival na odobritev posojila? Bi ga lahko uporabili delodajalci ali zavarovalnice?

Matt Haslinger, odgovoren za preprečevanje pranja denarja pri ameriški banki M&T Bank, opozarja, da mora biti cilj zaščita strank pred škodo, ne pa samodejno omejevanje njihovega razpolaganja z denarjem. "Mislim, da banke nikoli ne bi smele diagnosticirati kognitivnih motenj ali demence pri svojih strankah," poudarja.

Po njegovem mnenju bi vsak takšen sistem potreboval zelo strog nadzor. Težava je tudi v možnosti napačnih ocen. Zamujanje s plačili je lahko posledica finančne stiske, izgube službe ali drugih življenjskih okoliščin, ne pa bolezni.

Kako zapleteno je vprašanje odgovornosti bank, kaže primer iz ZDA. Družina stranke banke JPMorgan, ki je razvila demenco, je banko tožila, potem ko se je njegovo premoženje zmanjšalo z najmanj 50 milijonov dolarjev na približno 1,5 milijona dolarjev.

Leta 2024 je zvezni sodnik tožbo zavrnil, saj po njegovi presoji ni bilo dovolj dokazov, da je banka vedela, da zaradi kognitivnega upada stranka ni več sposobna sprejemati spornih finančnih odločitev.

Ameriška organizacija AARP je sicer že leta 2019 uvedla program BankSafe, s katerim zaposlene v finančnih ustanovah usposablja za prepoznavanje finančnega izkoriščanja in nenavadnih sprememb v vedenju starejših strank. Po ocenah organizacije so usposobili zaposlene v več kot 1500 ustanovah in pomagali preprečiti za približno 550 milijonov dolarjev izgub potrošnikov. Program med drugim spodbuja stranke, naj pravočasno določijo zaupanja vredno kontaktno osebo, ki jo lahko finančna ustanova obvesti ob sumljivih okoliščinah.

Raziskovalci sicer verjamejo, da bi umetna inteligenca nekoč lahko pomagala odkrivati zgodnje znake demence. A ostajajo odprta vprašanja zasebnosti, natančnosti, prostovoljne vključitve in možnosti zlorabe občutljivih podatkov. Obstaja tudi vprašanje, ali bi ljudje sploh želeli izvedeti, da njihove finančne navade kažejo na povečano tveganje za bolezen, za katero še ni zdravila, ki bi jo pozdravilo.