Ptic, rož in žuželk bistveno manj kakor nekdaj

Biolog dr. Davorin Tome iz Nacionalnega inštituta za biologijo je za naš portal že opozoril, da je kriza biodiverzitete postala globalni problem. Upada po celi Zemlji, tudi tam, kjer ljudje ne živimo, na primer na Antarktiki. S tem izgubljamo osnovo, nedotaknjena jedra, iz katerih se bo biodiverziteta lahko hitro obnovila nazaj, ko bomo naš pogled na naravo enkrat spremenili. Največjo grožnjo biodiverziteti vidi v človeškem egoizmu, ko si predstavljamo, da smo sami sebi zadosti, da lahko vse težave rešimo z razvojem tehnologije.

Kot je pojasnil, so vse vrste v ekosistemih življenjsko povezane med sabo, nekatere neposredno, bistveno več je posrednih povezav. Z izumiranjem vrst, z manjšanjem njihovih populacij, se te povezave krhajo in kot domino efekt vplivajo na izumiranje novih in novih vrst. Ljudje smo, biološko gledano, ena izmed živalskih vrst na Zemlji, smo del biodiverzitete. Z vsemi ostalimi vrstami smo tudi mi življenjsko povezani. Izumiranje vrst tako vpliva tudi na krhanje naših povezav z živo naravo in nas vključuje v ta isti domino efekt, ki trenutno pri nas predvsem vpliva na slabšanje kakovosti življenja.

Krizo biodiverzitete opazijo predvsem starejši ljudje, izpostavlja. Na terenu se občasno srečam s tistimi, ki so včasih, ko so bili še pri moči, obdelovali svojo zemljo, z naravo so imeli tesen stik. Praktično vsi znajo povedati, da je ptic, rož in žuželk danes bistveno manj kakor nekdaj. Ko smo se v moji mladosti poleti odpravili z avtom na morje, sta bila sprednja maska in vetrobransko steklo vozila na cilju polna zmečkanih žuželk, ki smo jih zadeli med vožnjo – danes tega ni več, saj v zraku ni več žuželk, ki bi jih lahko zadeli. Pri mlajših ljudeh je težava, ker so z naravo bistveno manj povezani, kot so bili ljudje nekoč, in sprememb ne opazijo, opozarja.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani biodiverziteto ohranja že 216 let. Od samih začetkov predstavlja in ohranja naš rastlinski svet s predstavitvijo na nadomestnem rastišču v Botaničnem vrtu na Ižanski cesti 15. S semensko banko, z monitoringom in varovanjem rastlinskih vrst v naravi, našteva vodja vrta Jože Bavcon. Prvi so začeli z varovanjem travnikov pred letom 2000 z njihovo popularizacijo, zato v vrtu puščajo že od tedaj cvetoče travnike. Veseli so, da se je ta pobuda prenesla na mnoge javne in zasebne vrtove, kjer se pušča cvetoče otoke travniških rastlin. Vedno več je tega v Sloveniji, opažajo.

S promocijo in varovanjem travnikov samo nadaljujemo tradicijo Botaničnega vrta UL, ki je že pred vojno začel raziskovati travnike na obrobju Ljubljane in drugje. Pred drugo vojno je s tem začel tedanji vodja prof. dr. Gabrijel Tomažič. Mi pa smo že leta 1996 začeli z monitoringi nekaterih travnikov v okolici Ljubljane. Tam imamo sedaj že 26 let v najemu suhi travnik v Rojah. Na njem je danes prisotnih že preko 180 rastlinskih vrst. Z ustreznim upravljanjem se je število vrst v vseh teh letih zelo pomnožilo, predvsem pa se je številčnost posameznih vrst izredno povečala. Travnik služi kot naravna semenska banka in kot vir semenskega materiala za reintrodukcijo in obogatitev zelene infrastrukture v mestu, pripoveduje Bavcon.

Danes se v Botaničnem vrtu UL nahaja že 5700 vrst iz različnih koncev sveta in Slovenije. V trajni semenski banki se nahaja že okoli 29 % naše flore z znanih nahajališč. Botanični vrt UL je del širše evropske mreže semenskih bank - ENSCONET, kjer je 18 držav. Naše avtohtone kot tuje vrste varujemo tudi na različnih nadomestnih habitatih v vrtu, kjer si rastline lahko ogledate v živo. Med njimi smo vključeni v svetovni projekt varovanja volemije, avstralskega živega fosila, kjer je vključenih samo 38 vrtov iz celega sveta (preko 3700 vrtov). V Botaničnem vrtu se nahajajo naši rastlinski endemiti, med njimi najpomembnejša hladnikija (Hladnikia pastinacifolia), edini rodovni endemit. To je bila prva rastlina, ki je bila na njihovo pobudo upodobljena na evrokovancu v letu 2010. Botanični vrt UL je med res redkimi na svetu, ki že preko 200 let varuje vrsto Fleischmannov rebrinec, ki raste samo še v Botaničnem vrtu UL in so jo leta 2011 ponovno naselili tudi na prvotno rastišče na Grajski hrib. Med endemiti prav te dni cvetijo še nekateri endemiti: kojniška perunika in pironova meteljka, nadiški otavčič. Prav tako cvetijo tudi druge ogrožene vrste, kot so mečki: močvirski, ilirski, laški, druge pa se na cvetenje pripravljajo. Še posebej pa Botanični vrt Univerze v Ljubljani skrbi tudi za monitoring naše flore v naravi in vsakoletno nabiranje semen in hkratni monitoring posameznih vrst za semensko banko. Del teh prizadevanj je tudi projekt LIFE SEED FORCE, kjer varujemo in proučujemo nekatere naše vrste Natura 2000. Projekt je sedaj v zaključni fazi. Botanični vrt pa ima tudi nove sorte naših zvončkov in ciklam, ki jih goji v kulturi in jih na ta način ohranja.

Čeprav se Botanični vrt Univerze v Ljubljani še vedno bori za normalno delovanje, kot so ga deležni vrtovi EU, svojega poslanstva ni nikoli pozabil. Rastline, njihova predstavitev, raziskave in varovanje so vedno na prvem mestu in prav zato je Botanični vrt UL v svetu zelo cenjen, sklene Bavcon.

22. maj je mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Biotska raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta je pestrost vsega živega na našem planetu Zemlja. Zajema vse oblike življenja, življenjske prostore in ekosisteme ter vse povezave organizmov z okolji, v katerih živijo in sobivajo. Rastline in živali živijo v raznolikih življenjskih prostorih – habitatih, na katere s svojimi dejavnostmi in nenehnimi posegi v naravo pomembno vpliva človek. To se izkazuje s postopnim uničevanjem njihovih življenjskih prostorov, pretiranim izkoriščanjem rek, jezer, oceanov, gozdov, prsti, pa tudi z onesnaževanjem in zastrupljanjem tal in zraka. Raznolikost vrst je zato ogrožena, biotska raznovrstnost se zmanjšuje, prihaja do izgube, drobljenja in degradacije habitatov in populacij vrst, ključni vzroki pa so vedno povezani z dejavnostjo človeka in njegovimi posegi v okolje, so zapisali v Slovenskem društvu za zaščito voda.