Znanost in tehnologija

'Brez odkritij Nobelovih nagrajencev svet danes ne bi bil takšen, kot je'

Ljubljana, 02. 10. 2018 18.32 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
STA, / U.Z.
Komentarji
0

Brez optične pincete in optičnih bliskov oziroma sunkov, katerih razvoj so omogočili Nobelovi nagrajenci za fiziko, svet ne bi bil takšen, kot je, pravi Tomaž Požar z ljubljanske Fakultete za strojništvo. Pincete se vsakodnevno uporabljajo v znanosti, ultrakratki bliski pa so ključni pri novih postopkih laserske korekcije vida.

Gerard Mourou in Donna Strickland sta razvila metodo za pripravo ultrakratkih laserskih bliskov visoke intenzitete. Te ustvarijo tako, da blisk najprej razširijo v času, pri čemer s podaljšanjem ohrani energijo, vendar se mu zmanjša vršna moč, tako da nič več ne poškoduje komponent, v okviru katerih ga potem ojačujejo. Nato ga ojačenega znova stisnejo skupaj, da je znova kratek, pri tem pa se mu poveča moč, pojasnjuje Tomaž Požar z ljubljanske Fakultete za strojništvo, ki se tudi sam ukvarja z raziskovanjem svetlobe.

Ti bliski so uporabni v različnih panogah. V strojništvu lahko na primer z njimi precizno obdelujejo materiale. Z njimi lahko na primer zelo čisto odvzamejo ali strukturirajo del snovi, ne da bi poškodovali neposredno okolico. Omogočajo pa tudi vrtanje v prozorne in zelo trde snovi, je dodal.

Pincete se vsakodnevno uporabljajo v znanosti, ultrakratki bliski pa so ključni pri novih postopkih laserske korekcije vida.
Pincete se vsakodnevno uporabljajo v znanosti, ultrakratki bliski pa so ključni pri novih postopkih laserske korekcije vida. FOTO: Thinkstock

Ultrakratke laserske sunke pa uporabljajo tudi pri laserskih operacijah za korekcijo vida. S t. i. femtosekundnimi laserji, ki proizvajajo take sunke, znotraj roženice z množico točkovnih uparitev izdelajo dve površini, ki tvorita volumen oblike drobne leče, ki jo nato skozi drobno zarezo potegnejo iz očesa. Na tistem mestu se roženica stanjša, s čimer se izboljša vid. Odpravi se dioptrija.

Od klasičnih se ta metoda razlikuje v tem, da ni treba prerezati zunanjega dela roženice, kar pomeni, da je metoda manj invazivna in nevarna, je še povedal slovenski znanstvenik.

Optične pincete, ki jih je razvil Arthur Ashkin, pa so pomembne predvsem v znanosti, kjer jih uporabljajo vsakodnevno. Te pincete oziroma svetlobne žarke se dogradi k boljšim mikroskopom, potrebujejo pa jih predvsem za premikanje manjših delcev, ki jih opazujemo z mikroskopom. S svetlobnim žarkom lahko znanstveniki na primer primejo celico, ne da bi se jo dotaknili, in jo premikajo glede na njeno okolico, v kateri plava.

Kot je povedal Požar, gre sicer za dve ločeni odkritji, ki pa ju ne bi bilo, če ne bi bil pred tem že izumljen laser.

Na delo raziskovalca ljubljanske strojne fakultete je vplivalo predvsem Ashkinovo raziskovanje gibalne količine svetlobe. To je fizikalna količina, ki povzroča gibanje. Požar je vodil raziskavo, v okviru katere so slovenski, kanadski in brazilski znanstveniki letos ugotovili, da svetloba gibanje snovi povzroča prek elastičnih valov, podobnih potresnim.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.