Znanost in tehnologija

Odmevna raziskava: dobro, da je domačin shranil zrna toče v zamrzovalnik

Ljubljana, 10. 10. 2022 14.16 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Nina Šašek
Komentarji
136

Pred dnevi smo poročali, da so slovenski znanstveniki prvi na svetu odkrili mikroplastiko v jedru zrna toče. Tokrat se je vseh deset članov raziskovalnega tima zbralo na novinarski konferenci, kjer so pojasnili, za kako pomembno odkritje gre. Kot navajajo, rezultati raziskave nakazujejo, da mikroplastika v zraku lahko prispeva k tvorbi tako velikih zrn toče. To pa bi ob nadaljevanju onesnaževanja z mikroplastiko že lahko nakazovalo trend vedno večje toče.

Toča, ki je junija 2019 klestila v Beli Krajini, je povzročila ogromno materialno škodo. K sreči ni bilo žrtev, čeprav je ponekod padala izredno velika toča, tudi takšna s premerom, večjim od 10 centimetrov. Takrat je v dnevno sobo enega od domačinov priletela velika ledena gmota, ki jo je k sreči spravil v svojo zamrzovalno skrinjo. Zakaj k sreči? Ker je s tem multidisciplinarnemu timu 10 znanstvenikov in strokovnjakov omogočil analizo tega vzorca, s čimer so kot prvi na svetu odkrili mikroplastiko v samem jedru toče. Njihovo odkritje že odmeva v svetu in odpira nova vprašanja, kaj to pomeni za naše okolje in prihodnost. Ali lahko pričakujemo trend vedno večjih zrn toče in kako na tvorbo teh zrn vpliva mikroplastika?

Analiza toče na elektronskem mikroskopu na IJS
Analiza toče na elektronskem mikroskopu na IJS FOTO: IJS - Institut "Jožef Stefan"

Na današnji novinarski konferenci, na kateri so predstavili ugotovitve znanstvene analize, se je deseterica raziskovalcev prvič zbrala v živo. Raziskava je namreč potekala v času korone, prav tako je bilo vanjo vključenih kar šest različnih organizacij. Združila jih je znanstvena vnema, povod za raziskavo pa so dali kar domačini, saj jih je zanimalo predvsem, kaj je botrovalo, da so imeli na praktično istem območju v dveh letih kar dvakrat rekordno veliko točo. 

Kot je v uvodu dejal Matej Butala, izredni profesor na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, si vsi želijo, da takšnih vzorcev ne bi bilo več, saj je tako velika toča povzročila ogromno škode, a k sreči ni terjala smrtnih žrtev. Po drugi strani pa so jim prav ti vzorci omogočili, da so kot prvi na svetu dokazali obstoj mikroplastike v vrhnjih plasteh troposfere.

Analiza jedra toče: Eden od vzorcev toče je v premeru meril kar 13 cm.
Analiza jedra toče: Eden od vzorcev toče je v premeru meril kar 13 cm. FOTO: IJS - Institut "Jožef Stefan"

Kako je potekala raziskava?

Analizirali so štiri zrna toče, in sicer s premerom sedem, 10, 12 in celo 13 centimetrov, kar velja za najdebelejšo točo v zgodovini Slovenije. Vsi so iz kraja Prelesje. Kot je dejal Butala, je vedno več poročil o izredno velikih zrnih toče. "Samo letos so v Evropi poročali že o 26 primerih toče, kjer je premer zrna večji od osmih centimetrov."

Vzorce so najprej transportirali do Biotehnične fakultete, kjer so jih površinsko očistili in sterilizirali. Ker je šlo res za velika zrna, so si lahko privoščili, da zunanjo plast (približno centimeter) zrna stopijo. Nato so postopno lupili oziroma topili zrna toče po slojih in analizirali vsebnosti bakterij, gliv in diatomej. V zunanjih slojih so odkrili predvsem zrna puščavskega peska, v jedru toče pa so odkrili poleg naravnih vlaken celuloze in lignina še mikroplastiko. Gre v glavnem za mikroskopsko majhna vlakna, ker pa so bila nekatera barvana, je jasno, da so antropogenega izvora. 

S tem je postalo jasno, da delce vlaken veter in zračna cirkulacija odnašata zelo visoko v našo troposfero (plast Zemeljinega ozračja, ki se dotika našega površja). Kot je dejala ena od raziskovalk, Manca Kovač Viršek z Inštituta za vode RS, je okrog nas res veliko mikroplastike, zato niti ni tako zelo neobičajno, da so jo odkrili v zrnu toče. Vsekakor pa je podatek, da je mikroplastika na vrhu troposfere, torej na višini 11 km nad površjem, kjer so nastala zrna toče, vendarle presenetljiv. 

Ko je 11. junija 2019 nad jugozahodno Slovenijo nastajala toča, je bilo očitno v zraku veliko delcev, tudi antropogenih. Raziskovalci v svojih zaključkih navajajo, da je prav okoli teh vlaken nastal ledeni oklep oziroma jedro zrna toče, ki se je nato v intenzivni vertikalni zračni cirkulaciji debelilo. Medtem ko se je zrno toče spuščalo v nižje plasti, se je na njem nabiral še puščavski prah, ki ga je bilo takrat veliko v ozračju. To vse je prispevalo, da se je zrno povečevalo vse do tiste velikosti oziroma teže, ko ga vzgonski veter ni mogel več dvigniti in je padel na površje. Večina vlaken, ki so jih z zahtevnim mikroskopiranjem odkrili v jedru zrna, je naravnega izvora, medtem ko je del žal tudi antropogenega.

V raziskavi so sodelovali slovenski raziskovalci, in sicer Marko Kozjek, Damjan Vengust, Tina Radošević, Gregor Žitko, dr. Simon Koren, dr. Nataša Toplak, dr. Ivan Jerman, dr. Matej Butala, dr. Matejka Podlogar in dr. Manca Kovač Viršek, in sicer z Inštituta za vode RS, Biotehniške fakultete ter Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, podjetja Omega d. o. o., Kemijskega inštituta in z Instituta Jožef Stefan.

Poleg delcev so odkrili v zrnih toče še glive, diatomeje in bakterije. Slednje prispevajo k tvorbi ledu v oblaku, kar je bilo strokovnjakom že znano od predhodnih znanstvenih raziskav. Ena od teh je bila narejena na Danskem, opravila pa jo je slovenska raziskovalka, ki je v analizo vzela zrna toče, ki so padala v Ljubljani leta 2013. 

Odkritje mikroplastike v samem jedru zrna toče nakazuje, da bi lahko mikroplastika prispevala k tvorbi tako velikih zrn toče. Vendar je pomembno izpostaviti, da gre za splet različnih dejavnikov in da mikroplastika ni edini krivec za ogromna zrna toče. 

Na vprašanje, kako naprej po tej raziskavi, katere izsledki so objavljeni v reviji Science of The Total Environment, Butala odgovarja, da si zdaj želijo predvsem preveriti, ali ti delci mikroplastike v toči res lahko sprožijo nastanek ledu, s čimer bi dobili neposreden dokaz. 

In kaj so glavni viri mikroplastike v zraku? Manca K. Viršek pravi, da so trije najpomembnejši viri, in sicer sušilni stroji, cestni promet in kmetijstvo. Vsak od nas lahko nekaj prispeva k zmanjšanju mikroplastike v okolju, predvsem z zmanjševanjem količine odpadkov, pa tudi s pravilnim sortiranjem in skladiščenjem. Mikroplastika je žal vsepovsod okoli nas, odkrili so jo že globoko v oceanih, pa v himalajskih ledenikih in zdaj tudi v vrhnjih plasteh troposfere.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (136)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

KVAJSTABO
10. 06. 2023 15.01
+1
ledenikih? A to pomeni, da je od pamtiveka okoli nas... mislim človeštva.
muceli
10. 06. 2023 14.15
+1
Kometar se nanaša na splošno škodljive snovi. Dandanes nam mediji plasirajo razne informacije, ki so ali pa včasih tudi niso točne. Primer zelo nevarnih snovi, ki so nekako "zanemarjene" je "kemija", ki se uporablja v lepotni industriji, čistilnih sredstvih, izdelkih za osebno higieno ... Tankerji, ki prevažajo te kemikalije morajo zadostit izjemnim ukrepom. Med tem je tudi obvezna menjava posadke (ne spomnim se natančno , ampak okvirno 6 mesecev) na krajše časovno obdobje. Eden od vzrokov je tudi škodljiv vpliv na ljudi. To delo opravlja moj znanec, ki mi je dejal, da če bi ljudje vedeli, kako škodljive (okolju in ljudem) so te snovi, bi marsikdo uporabljal zgolj domače preparate. Po drugi strani pa okarakterizirajo določene snovi ali substance za izjemno škodljive, pa to niso, ali pa zgolj pod določenimi pogoji. Mikroplastika vsekakor je zelo škodljiva. Zanimivo pa je to, da je skoraj vsaka reciklaža plastike dodaten vir mikroplastike. Ni vse "zeleno" res zeleno in ni vse umazano res umazano. Vir takih napol resničnih informacij oziroma lažnih informacij pa je kot vedno "kapital" z težnjo po čim večjem zaslužku z čim manjšimi stroški. To pa plačamo mi, običajni ljudje. Z našim denarjem in z našim zdravjem.
Tago
12. 10. 2022 09.58
Upajmo, da se bo ta tim strokovnjakov in še kateri drugi vprašali, ali je to naravni pojav ali vplivanje človeka na vreme iz hudobnih namenov, z manipuliranjem vremena in ustvarjanjem katastrof, ki smo jim priča.
Komentator aligator
11. 10. 2022 17.23
+3
Še dobro da ni mikroželeza notri.To bi šele lomlo.🤣🤣🤣
Skadi
11. 10. 2022 08.49
+1
Mikro plastika na 11 km višine. Kdo se že zadržuje na tej višine?
pravicnez.
11. 10. 2022 08.05
+3
Po moje to sprejajo z letali.
BeGood
10. 10. 2022 21.12
-1
Na možnost, da je dotični Belokranjec zrno toče pred zamrznitvijo zapakiral v plastično vrečko ali posodico in ga tako onesnažil z mikroplastiko, pa raziskovalci verjetno niso pomislili.
Crillin
11. 10. 2022 09.00
+6
Nisi dobro bral da je bila mikroplastika v jedru toče, okoli katere se je le ta formirala
Tago
12. 10. 2022 09.59
+1
KVAJSTABO
10. 06. 2023 15.12
+1
10. 10. 2022 20.00
Lojze Biber
10. 10. 2022 19.55
-4
Nakladanje in palamudenje
Suna darms
10. 10. 2022 19.46
-2
na svobodi nori še toča... groza...
PičiPoki
10. 10. 2022 19.54
-1
PičiPoki
10. 10. 2022 19.36
+3
O kakšnem odzivu Slovenije pišete? Prišla je peščica plačanih posameznikov. Podpiram vse, samo laži pa ne!! Živela svoboda govora! Z razumom naprej narod!!! 😎
Ivar The Boneless
10. 10. 2022 19.43
+1
Petur
10. 10. 2022 20.08
+0
Ivar The Boneless
10. 10. 2022 19.31
+4
Pojasnite prosim, kaj letala spuščajo en za drugim v zrak. Nič ne trdim kaj je, zato pa sprašujem. Tako da upam da ostane.
Betuul
10. 10. 2022 19.30
+5
Zrak in ozon je onesnažen!!🌬 Ne pišemo zaman o letalih v zraku,ki tam gor v luftu nekaj počnejo! In od takrat pada na nas žled,ki ima notri marsikaj; nenormalni nalivi z noravirusi! Decembrska megla z virusi itd!?
KVAJSTABO
10. 06. 2023 15.23
+1
Zato pa naša vlada hoče z letalom biti zraven tega , mikro... onesnaževanja... karkoli žee.
uroš76
10. 10. 2022 19.25
+2
Javim, ko zapade prvi sneg pri nas bom kidal z lopato za kolm okejj...
titonium
10. 10. 2022 19.38
+2
uroš76
10. 10. 2022 19.53
Sorry, če nisi dojel bistvo mojega komentarja lp.
preprostež
10. 10. 2022 19.15
+4
Tudi azbest naj bi bil nekakšen čudežni material, na srečo smo se ga večinoma znebili, a ne še povsem. Svinec se še vedno najde v nekaterih gorivih in barvah. Da ne omenjam kajenja. Že dolgo vemo, da kajenje škoduje, pa vendar se jih še vedno ogromno izdeluje, ogromno oglašuje, ogromno kupi in ogromno pokadi. Celo med otroci. Zato sem zelo skeptičen vsakič, kadar je govora o "čudežnem" materialu. Razni emulgatorji, konzervansi in vse to so že vseprisotni v hrani, EU sproti odobrava in prepoveduje vedno nove materiale, komaj dohaja inovativno industrijo. Čez desetletja bomo reševali številne zdravstvene probleme, povezane z kopičenjem mikroplastike in težkih kovin v naših organih. Celo dojenčki se že rojevajo z mikroplastiko. Podjetja pa si bodo še vedno izplačevala nagrade za rekordne dobičke.
Radovan Iztok
10. 10. 2022 19.10
+5
aha, to pa da avioni onesnažijo zrak z vsem možnim pa ni razlog?
Ivar The Boneless
10. 10. 2022 19.34
+3
Pa to je celo nebo mrežasto... vsak dan huje...
yokerxdinterfan
10. 10. 2022 19.10
+7
posledica hitre potrošnje kjer je vse zapakirano v neko plastiko
banancuSLO
10. 10. 2022 19.09
-2
Pa sej je ragradljiva plastika na tem se dela hi
klementina110
10. 10. 2022 19.05
+1
Inštitut Jožef Stefan kar se naprej raziskujte. Verjetno boste našli še kaj. Pa se naprej ne verjamite v "chemtrailse"
giovanni2
10. 10. 2022 20.29
-1
Inštitut bo našel mikroplastiku tudi v coronavirusu. Z njem so se ukvarjali dve leti.
gasper111
10. 10. 2022 19.03
+2
Če je tako potem je mikroplastika povsod, in sicer tudi v zraku, ki ga dihamo ter npr.v kapnicah. Ne vem no ampak meni se to zdi že kar precej neverjetno.