Zadnjo fazo kliničnih testiranj oxfordskega cepiva začasno prekinili

Cepivo, ki ga farmacevtsko podjetje Astra Zeneca razvija skupaj z univerzo v Oxfordu, sicer velja za eno najobetavnejših. Nanj računajo tako Evropa, kot Avstralija in ZDA, klinična testiranja tako pozorno spremljajo po vsem svetu. Konec avgusta je Evropska komisija s podjetjem podpisala tudi pogodbo za nakup 300 milijonov odmerkov cepiva, z možnostjo nakupa dodatnih 100 milijonov odmerkov. 

Prvi dve fazi testiranj sta pokazali obetavne rezultate, zadnjo fazo pa so sedaj začasno prekinili zaradi neželene reakcije pri enem izmed sodelujočih na testiranju v Veliki Britaniji, poročajo britanski mediji. AstraZeneca je sporočila, da gre za rutinsko pavzo zaradi nenadne bolezni sodelujočega. Za kakšno obolenje gre, uradno ni znano. 

Ameriški New York Times, ki navaja anonimni vir, pa poroča, da naj bi imel prostovoljec tranzverzni mielitis (TM), redko nevrološko stanje vnetja hrbtenjače, ki ga pogosto povzročijo virusne okužbe ali avtoimune bolezni. Ali je stanje neposredno povezano s cepivom, ni znano. 

British Medical Journal (BMJ) je konec avgusta v znanstvenem članku zapisal, da so omenjeni tranzverzni mielitis zaznali tudi pri posameznikih s covidom-19. Med drugim pri 60-letniku 10 dni po potrditvi okužbe s koronavirusom in 18 dni po razvoju prvih simptomov. 

Tretja in tudi zadnja faza testiranj cepiva, ki se je začela pred nekaj tedni, sicer vključuje 30.000 ljudi v ZDA, Veliki Britaniji, Braziliji in Južni Afriki. Testiranje so zaustavili v vseh državah, dokler neodvisna preiskava ne pregleda podatkov in regulatorji znova prižgejo zeleno luč, poroča BBC. "Pri obsežnejših testiranjih bo prišlo do bolezni po naključju, a jo morajo neodvisno in natančno preveriti," je dejal predstavnik univerze v Oxfordu. Tretjo fazo bi lahko znova začeli že čez nekaj dni. 

To je sicer že drugič, da so zaustavili testiranja omenjenega cepiva. Tovrstne prekinitve so rutinske, zgodijo se, ko enega izmed sodelujočih sprejmejo v bolnišnico, vzrok obolenja pa ni takoj znan.  

Ravno včeraj je devet biofarmacevtskih družb, ki razvijajo cepivo proti covidu-19, v luči pritiskov po čim hitrejši dostopnosti cepiva podpisalo skupno zavezo, da bodo pri razvoju spoštovale najvišje znanstvene in etične standarde ter integriteto znanstvenega procesa. Med njimi je tudi AstraZeneca.

Po vsem svetu je v razvoju 180 cepiv, a nobeno še ni zaključilo kliničnih testiranj, kažejo podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Slednja ne pričakuje, da bo cepivo proti covidu-19 odobreno že letos. 

Rusija bo testirala 40.000 Moskovčanov

Moskovske oblasti so sporočile, da so začeli testirati rusko cepivo proti novemu koronavirusu na prostovoljcih v ruski prestolnici. K cepljenju so povabili 40.000 prebivalcev Moskve v okviru zadnje faze testiranja cepiva, ki je sicer že registrirano. Prostovoljci bodo prejeli dve dozi cepiva v 21-dnevnem intervalu.

Pomočnica moskovskega župana Anastasija Rakova je sporočila, da so prve prostovoljce cepili že danes, k sodelovanju pa so povabili 40.000 prebivalcev Moskve, v študiji pa lahko prostovoljno sodelujejo vsi ruski državljani, ki so zdravstveno zavarovani. Prostovoljci ne smejo biti okuženi z novim koronavirusom ali imeti nedavno stike s kakim okuženim, prav tako prostovoljke ne morejo biti nosečnice.

Rakova je dejala, da se je za cepljenje preko spleta že prijavilo več kot 35.000 Moskovčanov, bodo pa njihovo zdravstveno stanje spremljali preko posebne aplikacije. Kmalu naj bi bilo cepivo na prostovoljni osnovi na voljo tudi za učitelje in zdravstvene delavce. Rakova je še izpostavila, da gre za pomemben dan ne samo za prestolnico, ampak za celotno državo.

Ruski minister za zdravje Mihail Muraško je v torek napovedal, da bodo danes v državi začeli tretjo fazo kliničnega testiranja cepiva, v kateri bo sodelovalo 40.000 ljudi in da bodo nekateri med njimi namesto cepiva prejeli placebo, poroča ruska tiskovna agencija Interfax.

Ruski predsednik Vladimir Putin je 11. avgusta naznanil, da je Rusija kot prva na svetu razvila cepivo proti koronavirusni bolezni 19, ki da nudi "stabilno odpornost", in da so ga v državi že registrirali. Štiri dni zatem je rusko ministrstvo za zdravje sporočilo, da je proizvodnja cepiva že stekla.

Po ruskih podatkih se za nakup milijarde doz ruskega cepiva zanima več kot 20 držav.

Moskva je cepivo, ki ga je v sodelovanju z ministrstvom za obrambo razvil inštitut Gamaleja, poimenovala Sputnik V po sovjetskem satelitu. Tuji znanstveniki sicer izražajo pomisleke spričo tovrstne hitrosti, saj niso izvedli vseh faz kliničnih testov, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je Moskvo pozvala k spoštovanju vseh veljavnih smernic in direktiv, ki veljajo za razvoj cepiva.

Razvoj, testiranje in proizvodnja cepiv sicer običajno trajajo več let. Cepiva trenutno razvijajo države po vsem svetu, ki si želijo upočasnitve pandemije covida-19 in vrnitev življenja v normalne tirnice, potem ko so karantena in ukrepi za preprečevanje širjenja okužb prizadeli milijarde ljudi, umrlo pa jih je skoraj 900.000.