'Človeštvo bo prvič poznalo več zvezd in galaksij, kot je ljudi na Zemlji'

Kako pomemben je razvoj astronomskega sektorja? Kratek odgovor ... zelo, kar potrdi tudi raziskovalka, astrofizičarka, astronomka in profesorica na novogoriški univerzi Andreja Gomboc.

Že v zgodovini smo videli tekmo za prvi pristanek na Luni. Danes se boj nadaljuje – katera država bo v vesolje prva poslala jedrsko orožje, katera se bo prva vrnila na Luno in začela izkoriščati njene surovine, kdo bo postavil prvo postojanko na našem naravnem satelitu. "Tu so zelo močne Kitajska, ZDA, svoje satelite v vesolje pošilja Indija, Japonska. Luna je zanimiva tudi kot odskočna deska za nadaljnjo pot na Mars," pove Gombočeva.

'Vsak evro, ki ga vložimo v razvoj satelitskih tehnologij, se večkratno povrne'

Tudi zato in še zaradi marsičesa drugega je pomembno, da se tudi Slovenija pospešeno razvija na tem področju. "Vesolje je vedno bolj pomemben sektor. Vsak evro, ki ga vložimo v razvoj satelitskih tehnologij, se večkratno povrne," pove sogovornica ter ob tem pojasni, da se povrne z vsem ustvarjenim znanjem in rešitvami, ki se razvijejo pri reševanju tehničnih problemov, tako pri razvoju satelitov kot pri razvoju zemeljskih teleskopov. "Te rešitve nato zelo hitro najdejo uporabo tudi v čisto vsakdanjem življenju," doda.

In zdi se, da je Slovenija končno razumela pomen tega sektorja. Vlada je namreč novembra lani sprejela prvo slovensko vesoljsko strategijo 2030 s sloganom "Majhni na Zemlji, veliki v vesolju". Z njo želijo povečati konkurenčnost slovenske vesoljske industrije in vzpostaviti vodilne vloge na vesoljskih področjih, saj se vesoljska tehnologija vse pogosteje koristi tudi v prometu, kmetijstvu, energetiki, gospodarstvu, varnosti, zdravstvu, izobraževanju in na številnih drugih področjih.

Spomnimo sicer, da je vlada novembra na dopisni seji sprejela odločitev, da Slovenija zaprosi za polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji (ESA). "Slovenija je že približno desetletje v tem procesu pridruževanja, zdaj smo na točki, ko bomo, upajmo, postali tudi pravnomočna članica ESE," pravi Gombočeva, ki meni, da je za to že skrajni čas, saj je vesoljska industrija danes zelo pomembna. Poudarja namreč, da pri članstvu ESE ne gre le za astronomijo, temveč predvsem tudi za gospodarstvo.

"Da se torej razvijajo visokotehnološka podjetja, ki razvijajo tehnologijo za satelite, od katerih pa je naše življenje močno odvisno. Najbrž bi se zavedali, če za kakšno uro ne bi deloval GPS oz. komunikacijski sateliti, če nekaj dni ne bi delovali meteorološki sateliti, bi imeli slabše napovedi, tudi letalski in vlakovni promet sta zelo odvisna od storitev, ki jih nudijo sateliti. Skrajni čas je, da Slovenija še bolj trdno zakoraka v to smer," je prepričana astrofizičarka.

Malce sreče in velika količina podatkov, da v kateri od galaksij opazijo raztrganje zvezde

Kaj pa odkriva sogovornica? "Nekako me že celotno pot, od diplome dalje, spremljajo črne luknje," pove Gombočeva, ki se je najprej ukvarjala s tem, kako v eksplozijah zvezd nastanejo črne luknje. "Ko namreč eksplodira neka zelo masivna zvezda, se lahko njena sredica sesede v nevtronsko zvezdo ali v črno luknjo," pojasni. Ob tem nastanejo močne eksplozije, nekatere med njimi pa povzročijo poseben pojav – izbruh sevanja gama. Slednjega zaznajo tudi sateliti.

Blisk gama svetlobe traja nekaj sekund ali celo manj, pove znanstvenica. "Vendar pa ga lahko zaznamo celo z običajnimi teleskopi, s katerimi lahko vidimo, da se je tam prižgala neka lučka, ki nato v nekaj urah ali dneh ugasne," pojasni svoje delo znotraj mednarodne skupine, v kateri je sodelovala več let.

Zadnja leta se največ ukvarjam s tem, kaj se zgodi, ko zvezda pride v bližino črne luknje. "V večini velikih galaksij se v središču skriva supermasivna črna luknja, ki ima milijone ali milijarde mas Sonca. In če v njeno bližino zanese zvezdo, jo črna luknja s svojo plimsko silo raztrga. Ta vroč plin, ki tudi sveti, nato kroži okoli črne luknje," pove.

Če torej v tistem trenutku opazujejo galaksijo, lahko vidijo, da njeno središče postane svetlejše, nato pa čez nekaj mesecev ali let počasi postopoma ugaša ter se vrne na svojo prejšnjo svetlost. "V naši skupini ta pojav preučujemo tako s teoretičnega vidika, z numeričnimi simulacijami, kot tudi z opazovanji s teleskopi. Ker pa teh pojavov ne moremo napovedati, jih lahko zaznamo zgolj, če opazujemo velik del neba, veliko število galaksij in tako, če imamo srečo, v kateri od teh ujamemo takšen dogodek."

'Vsak od nas bo lahko imel svojo zvezdo in svojo galaksijo'

A slednje bi lahko kmalu postalo veliko lažje. Slovenski znanstveniki namreč že od leta 2016 sodelujejo pri projektu Legacy survey of space and time (LSST), ki bo potekal od prihodnjega leta na observatoriju Vere Rubin. Observatorij se nahaja v Čilu in je trenutno v končnih fazah gradnje. "Veliko si obetamo od tega projekta. Teleskop bo poseben, ker bo imel veliko zorno polje in hkrati tudi veliko zrcalo, tako da bo lahko videl tudi šibke objekte – v treh nočeh bo poskeniral celotno nebo in to do takšne globine, kot so pred okoli 20 leti, da so zbrali tolikšno količino podatkov, potrebovali 10 let," je pojasnila astronomka.

V vesolju namreč trenutno poznamo manj kot dve milijardi zvezd in galaksij. Slednje je, kot pravi Gombočeva, zbral satelit Evropske vesoljske agencije Gaia. Novi projekt LSST pa obeta, da bo podatkovno bazo povečal za faktor 20: "Da bomo torej poznali 20 milijard galaksij in 17 milijard zvezd v naši galaksiji."

"Kot pravi znanstveni vodja oz. direktor observatorija Vere Rubin, profesor Željko Ivezić, bo to prvič, ko bo človeštvo poznalo več zvezd in galaksij, kot je živih ljudi na Zemlji. Vsak od nas bo torej lahko imel svojo zvezdo in svojo galaksijo," pravi Gombočeva, ki dodaja, da bodo v projektu ponavljajoče pregledovali celotno nebo in tako primerjali trenutno sliko s tisto pred tremi nočmi. "S tem bo lahko videl vse, kar se je spremenilo. Če se je kaj premaknilo, če je kaj postalo svetlejše oz. če je morda ugasnilo. Na ta način bo med številnimi drugimi pojavi, ki so na nebu (na primer supernove), zaznal tudi primere, ko pride do raztrganja zvezde v bližini črne luknje in ko zasveti središče galaksije," dodaja.

Med objekti, ki se premikajo po nebu – objekti v našem osončju – bo lahko zaznal tudi veliko število asteroidov: "Na ta način bo prispeval, da bomo lahko potencialno nevarne satelite za Zemljo, ki bi predstavljali nevarnost za trčenje z našim planetom, čim prej odkrili in nato tudi poskušali ukrepati in se izogniti katastrofi."

Od 'našega vesoljskega dvorišča' pa vse do oddaljenih galaksij

"Ta projekt je zelo zanimiv, ker gre od našega osončja – od našega vesoljskega dvorišča – pa vse do opazovanja oddaljenih galaksij in je resnično pomemben," pravi.

Njihov Center za astrofiziko in astronomijo sodeluje z več pomembnimi observatoriji v Čilu – poleg Vere Rubin, ki je še v izgradnji, uporabljajo tudi podatke Evropskega južnega observatorija na severu Čila, observatorij Paranal, sodelujejo pri projektu Polje teleskopov Čerenkova, ki ga gradijo v Čilu in na kanarskem otoku La Palma. Sodelujejo tudi pri satelitih Fermi in Gaia.

"Naši sodelavci tako prihajajo iz najrazličnejših držav. V naši mednarodni skupini nas je trenutno 20; približno polovica nas je iz Slovenije, sicer pa so tudi iz Italije, Čila, Španije, Poljske, Indije. Tu pa so tudi raziskovalci, ki so prišli k nam iz ZDA, Nemčije itd. Smo zelo raznolika in pisana skupina," še poudarja sogovornica.