Kako je potekala študija?
Vsak od vključenih v študijo je v povezavi s psihološko podporo dobil odmerek sintetične spojine psilocibina. Razdeljeni so bili v tri skupine, pri čemer so udeleženci prve skupine prejeli 25 mg psilocibina, udeleženci druge 10 mg in v tretji – kontrolni – skupini zgolj 1 mg psilocibina. Vključeni so bili bolniki iz desetih evropskih držav, povprečna starost pa je bila 40 let.
Vsak je odmerek dobil v dopoldanskem času, nato pa štiri do šest ur haluciniral pod nadzorom. James Ruckner, svetovalec psihiater in predavatelj na Kraljevem kolidžu v Londonu, ki je sodeloval pri študiji, je dejal, da so udeleženci po zaužitju psilocibina vstopili v stanje, podobno hoji v sanjah. Popoldan ali zvečer, odvisno od odmerka, je učinek popustil in udeleženci so se lahko vrnili domov. Njihovo počutje so nato spremljali še 12 tednov, vsi pa so imeli ves čas na voljo psihološko podporo, da so lahko s strokovnjakom predelali svojo izkušnjo.
Kot je dejal Ruckner, domnevajo, da psilocibin deluje na tisti del možganov, ki je tesno povezan z zaznavo in predelavo čustev.
Rezultate študije so objavili v medicinski reviji in razkrili, da so imeli bolniki, ki so prejeli 25 mg psilocibina, tri tedne po zdravljenju nižje stopnje simptomov depresije kot tisti udeleženci študije, ki so bili zdravljeni z nižjimi odmerki. Poleg tega je približno 29 odstotkov bolnikov v tej skupini doseglo remisijo depresije. Ruckner izpostavlja, da ti prvi rezultati kažejo na veliko prednost psilocibina vsaj za tiste bolnike z depresijo, ki imajo omejene možnosti zdravljenja zaradi neodzivnosti na klasične antidepresive.
Rezultati so pokazali, da eden od treh sodelujočih po treh tednih ni bil več depresiven, eden od petih bolnikov pa je po 12 tednih zaznal konkretno izboljšanje v svojem počutju.
Kritike in opozorila
Ravi Das, izredni profesor na Inštitutu za duševno zdravje Londonske univerze, pa je opozoril, da so ugotovitve študije pozitivne, a ne spektakularne. Med pomanjkljivostmi študije je izpostavil, da je bilo v vseh treh skupinah neenakomerno število hudo depresivnih bolnikov, prav tako je bilo v skupini z navidez učinkovitim najvišjim odmerkom bistveno manj hudo depresivnih ljudi.
V študijo so bili vključeni le tisti bolniki, ki niso bili označeni kot potencialno zelo samomorilni. A kljub temu so trije udeleženci v skupini z najvišjim odmerkom pokazali samomorilno vedenje v obdobju 12 tednov. Guy Goodwin, eden od vodilnih pri Compass Pathways, je v zagovor študiji dejal: "Naša hipoteza je, da so razlike naključne ... vendar to lahko razrešimo le z nadaljnjimi študijami." Goodwin je za britanske medije še dejal, da bi lahko bili obsežni podatki iz dveh študij testiranja psilocibina javnosti na voljo do konca leta 2024.
Psihoaktivne sestavine, pa naj bo njihov izvir konoplja, LSD ali pa nore gobe, že zelo dolgo zaposlujejo raziskovalce duševnega zdravja. Psilocibin je pogosto označen kot učinkovina brez zdravilne vrednosti in ga pogosto uvrščajo v isto kategorijo kot kemikalije, kot je LSD. Z lažjim dostopom do teh sestavin, ker je pravnih ovir vedno manj, pa je tudi vedno več raziskav o njihovi medicinski uporabnosti.
Kot poroča Reuters, kritike skrbi, da bi lahko takšne raziskave med bolniki spodbudile nekontrolirano uporabo nefarmacevtskih različic teh zdravil.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.